To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco
Pridružujem se kompaktni četi onih, ki ste smelo nastopili proti zgoščenki. Ta nesrečni izraz pred leti ne bi imel nobenih možnosti za uveljavitev, po osamosvojitvi pa je slovenski nacionalistični purizem zašel celo v računalniške vrste in ogabna zgoščenka dobiva tudi tu svoje fane, o čemer priča nevarno število piscev v tejle rubriki, ki trdijo, da v izrazu ni nič slabega in da jim je pravzaprav všeč. Meni je vsakič znova nerodno, ko preberem to spako v časopisu ali na cenikih pred glasbenimi ter računalniškimi trgovinami. Le kaj si mislijo mimoidoči tujci! Ali ni dovolj, da jih mučimo z nasimi krilatimi črkami, ki v bližajoči se globalni kulturi nimajo nobene možnosti za preživetje, njihova uboga ušesa mučimo povrhu s težkimi konsonantskimi sklopi (zahojeni domorodci pravijo temu spet popačeno "soglasniški sklopi"), kot so zg, šč, nk. Najgrša je skupina šč, ne samo zaradi perutničk, ampak tudi zato, ker me spominja na besede stranišče, kurbišče, pokopališče... Iz izkušnje vem, da se tujci takih besed najteže nauče, čeprav utenzilije, ki jih te nesrečne besede poimenujejo, v vsakdanjiku najpogosteje potrebuje. Zakaj jim ne bi poenostavili učenja in raje uporabljali lepe in svetovljanske internacionalizme sekret ali WC (izgovori dabljusi) ali toilette ipd. Tolaži me dejstvo, da vsi tujci slovenščine ne razumejo toliko, da bi vedeli, zakaj gre, in nam je tako prihranjen njihov upravičeni posmeh nad našim barbarsko konsonantskim jezikom in našo rovtarsko zaplankanostjo.
Ali nori slavisti res mislijo še naprej vztrajati pri tem neracionalnem, neekonomičnem, provincialnem jeziku in v nedogled sloveniti vse, kar prihaja od drugod? Uboge tuje besede niso računale s tem, da bodo padle v brezobzirne roke teh fanatičnih Slovencev: ta radikalna translacija enostavno ni fair do angleškega vokabularja. Najbolj me pri zgoščenki skrbi prav fakt, da so jo adoptirali freaki, ki kreirajo slengovski standard, od tod je pa le še korak do splošnojezikovne standardizacije. Zbudite se: to je vendar estetika grdega. To je tako, kot da bi si na glavo poveznili kastorec z gamsovim čopom namesto trendovske čepice! Kdaj pa so še bili kmetavzi del kozmopolitske scene!
Ni še vse zamujeno z zgoščenko. Trgovcem je treba pokazati, kakšen kakofonizem so začeli uporabljati. Besedo jim je treba priskutiti. Bojkotirati štacune, ki vztrajajo pri tem nedostojnem izrazu. Mogoče je ljudstvu res vseeno, ali reče zgoščenka ali komprimiranka ali kompaktnica, ker v svoji nevednosti ne loči med izrazi stisniti, zgostiti, zjedriti, zbiti skupaj, zmečkati, skleniti, strniti ... Preprostim ljudem je važno, da gre gor daleč več podatkov kot na floppy (mečino, mečavo, hahaha!), in da je temu tako, jim enako dobro ali enako slabo pove katera koli od naštetih besed, vendar preprosti uporabniki (demos, drhal, G'sindel) ne morejo biti merilo pri uveljavljanju novih besed. Škode je bilo zaradi demokracije narejeno že dovolj. Narobe so naši predniki prevedli angleški skyscraper v nebotičnik. Korekten prevod, ki bi spoštoval pomenske odtenke izvirnika, bi bil "neboprask" ali "nebostrg". Ker pa je to spet kakofonizem, ki nam dela sramoto v mednarodni skupnosti in nas postavlja v podrejeni položaj (kako v dno duše me je bilo nekoč sram, ko se je kolega iz tujine zabaval nad smešnostjo izraza nebotičnik; kot da bi hotel povedati, da imamo Slovenci pač pritlikave nebotičnike, ki niso vredni poštenega angleškega imena), se je prevajanju bolje odpovedati. V tolažbo mi je, da ne delamo sami takih kapitalnih prevodnih napak: tudi nemški Wolkenkratzer ali srh. neboder nista prav natančna prevoda za skyscraper. Na vso srečo so nam angleško govoreči ponudili kot rešilno bilko še drugo besedo tower. Drugič smo se bolje odrezali in prevedli primerneje s stolpnico.
Imena predmetnosti morajo biti taka, da jih razume tudi nekdo, ki se slovenščine ni učil. Če rečeš kompaktna plošča počasi, te bo razumel vsak srednje izobraženi tujec, ki ni čisto brez posluha. Enako je z besedami mama, avto, radio, antena, jogurt ipd. Težav z razumevanjem ne bo imel tudi, če mu rečeš čiv-čiv-čiv ali ham-ham. Čisto drugače pa je z zgoščenko, čevapčiči, straniščem. (Mogoče bi za stranišče tujec le uganil, kaj pomeni, pač zaradi kakofoničnosti izraza. Mimogrede: se še spomnite, kako smešno se je našim južnim bratom slišala beseda kozarec; asociirala je na mešanico med kozo in raco ali na prebivalca Kozare.)
Predlagam, da se začnemo izogibati takim samobitnim, nekooperativnim besedam. V razgovoru o sodobnih medijskih temah popolnoma, na kmetih naj pa le še ostanejo nekaj časa kot folklorna eksotika -- v turistične svrhe. Jezik naj bo logičen. Slovenščina se v preteklosti za logiko ni kaj dosti menila. Beseda žaga npr. nič ne pove, da ima opraviti z lesom. Logično ime bi bilo lesoreznica. Enako nepomenljiva je tudi beseda vaza -- logično bi morala biti "rožnica" ali kaj podobnega. Enako cesta. Tu je bitka pameti s poimenovalno samovoljo že izgubljena. Koliko takih nedoslednosti je dandanes v slovenščini! Zgoščenka bi zahtevala po logiki "zgoščenkobralnik" ali celo pohotnega in nerodnega "gonilnika zgoščenke". Grdo! Vprašam odkrito: zakaj se ne bi z enim zamahom rešili teh bedastih težav z neprilagodljivo slovenščino tako, da jo vsaj v računalništvu enostavno prepovemo, kakor namiguje, čisto jasno si pa vendarle ne upa izreči Branko Šafarič v zadnji številki revije PC in mediji.
Popolnoma vseeno je, če J. Toporišič ni imel prstov zraven pri izumu zgoščenke -- kriv je, ker je dajal zgled predrznežem, da hodijo prevajat besede, ki so čisto dobre kar v citatni ali le rahlo izgovorno podomačeni obliki -- torej na pranger z njim!
To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco