Nova spletna lokacija Slavistične revije
Slovenska književnost

Slavistična revija (spletne strani iz 90. let)

UDK 808.1+881.09(05)
ISSN 0350-6894

SLAVISTIČNA REVIJA
ČASOPIS ZA JEZIKOSLOVJE IN LITERARNE VEDE
JOURNAL FOR LINGUISTICS AND LITERARY SCIENCES
IZDAJA–ISSUED BY: SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE

Uredniški odbor–Editorial Board: France Bernik, Varja Cvetko-Orešnik, Aleksandra Derganc, Miran Hladnik, Tomo Korošec, Janko Kos, Boris Paternu (glavni urednik za literarne vede–Editor in Chief for Literary Sciences), Aleksander Skaza, Jože Toporišič (glavni urednik za jezikoslovje–Editor in Chief for Linguistics), Franc Zadravec (odgovorni urednik–Executive Editor).

Tehnični urednik–Tehnical Editor: Vojko Gorjanc.

Časopisni svet–Advisory Council: Mirek Čejka (Brno), Zdzis/law Darasz (Katowice), Gerhard Giesemann (Gießen), Franc Jakopin (Ljubljana), Rado L. Lenček (New York), Juraj Martinovi'c (Sarajevo), Klaus Detlef-Olof (Celovec), Marija Pirjevec (Trst), Jože Pogačnik (Maribor), Erich Prunč (Gradec), Adam E. Suprun (Minsk), Jože Šifrer (predsednik–President).

Naslov uredništva–Address: Slavistična revija, Aškerčeva 2/II, 61000 Ljubljana, Slovenija.

Žiroračun pri Slavističnem društvu Slovenije: 50100-678-45265 (za SR). Naročnina velja do odpovedi. Odpovedi le ob koncu leta. Cena letnika za posameznike 1400 SIT, za študente 900 SIT, za inštitucije 1800 SIT, za knjigarne 3000 SIT (minus 25-odstotni rabat). — Price of yearly subscription for foreign countries 38 USA $.

Natisnil–Printed by: Planprint, Ljubljana.

Naklada–Circulation: 1300 izvodov – 1300 copies.

Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo (415-12/92, 24. 4. 1992) šteje Slavistična revija med proizvode, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa.


Miran Hladnik

Slavistična revija se predstavi

Slavistična revija (SR), "časopis za jezikoslovje in literarne vede" (1948-) je za Časopisom za slovenski jezik, književnost in zgodovino (1918–31) in Slovenskim jezikom (1938–41) tretji in danes osrednji slov. znanstveni slovenistični in slavistični časopis. Izhaja štirikrat letno v povprečnem obsegu okrog 60 avtorskih pol ali 120 strani na številko in objavlja razprave in članke s področja slov. jezika in književnosti, drugih slovanskih jezikov in književnosti, teorije jezika in književnosti ter teorije in zgodovine jezikoslovja in literarne vede. Po 1958 se je od nje osamosvojila revija Linguistica, ki je od 1955 izhajala kot priloga SR. Pod uredništvom A. Ocvirka 1948–66 je bil podnaslov SR "časopis za literarno zgodovino in jezik", v času uredništva T. Logarja 1967–69 "časopis za jezik in literarne vede", zdajšnjega ima od 1970 dalje, ko je uredništvo prevzel J. Toporišič. Od 1981 je odgovorni ur. F. Zadravec, glavni ur. za literaturo je B. Paternu, za jezik pa J. Toporišič (oba od 1970 naprej).

V SR objavljajo vodilni slov. jezikoslovci in literarni zgodovinarji ter tuji slovenisti. Delež jezikoslovja je ves čas nekaj nad 40 %, delež literarne vede pa je z začetnih 28 % zrasel na 35 % – na račun vedno redkejših člankov gradivskega in filološkega značaja: pisem, rokopisov, biografij. Skrčili so se tudi prej številni etimološki članki. V začetnih desetletjih so reviji dajale slavistični značaj jezikoslovne razprave, potem pa se je delež slovanskega jezikoslovja zmanjšal in uravnotežil s skromnim odstotkom južnoslovanskih jezikoslovnih in literarnovednih člankov. Avtorji prispevkov o drugih slovanskih jezikih so v glavnem tuji; tudi med pisci člankov o slov. jeziku je 15 % tujcev. Na literarnovednem področju je revija ves čas pretežno slovenistična in manj mednarodna. V celem je slovenistike za dobri dve tretjini. SR je posvetila slavnostne zbornike F. Ramovšu (1957, 1994), R. Nahtigalu (1969), Ivanu Cankarju (1972), A. Bajcu (1972), J. Kopitarju (1981), 400-letnici slovenskega jezikoslovja (1984), 1000-letnici Metodove smrti (1986) in J. Riglerju (1989). Objavlja zbornike prispevkov z mednarodnih slavističnih kongresov (1968, 1973, 1977, 1983, 1988, 1993) in s simpozijev ljubljanskih in celovških slavistov (1979, 1981, 1985). Ob visokih jubilejih prinaša bibliografije pomembnih slovenskih jezikoslovcev in literarnih zgodovinarjev.

Razpravni del revije količinsko močno presega ocene, zapiske, poročila in gradivo v drobnem tisku. Tujejezični povzetki na koncu člankov so bili prvo desetletje v fr., potem v angl. in rus., zdaj so v nem. in angl. Nekajvrstični sinopsis v glavi članka je slov. in angl. SR izdaja Slavistično društvo Slovenije in ima nad 1000 naročnikov doma in po svetu.

LIT.: J. MUNDA, Bibliografsko kazalo Slavistične revije I–XXV, 1948–1977, SR 25, 1977, 491–527. M. GRUM, Bibliografija Slavistične revije XXVI–XL, 1978–1992, SR 41, 1993, posebna številka, 1–50.


Navodila avtorjem

Prispevki za Slavistično revijo so v slovenščini, izjemoma tudi v drugih slovanskih in svetovnih jezikih. Avtor odda prispevek enemu od glavnih urednikov v dveh izvodih; na listu naj bo 30 vrstic. Dolžina razprave naj ne presega ene in pol avtorske pole (25 strani, tj. 45.000 znakov), ocene 12 strani (24.000 znakov), poročila 4 strani (8.000 znakov). Rokopis je po možnosti še na PC-jevi ali atarijevi disketi, zapisan v formatu ASCII, v sili tudi v katerem koli od popularnih urejevalnikov besedila, mogoče pa ga je poslati tudi po elektronski pošti na naslov slavisticna.revija@uni-lj.si. Besedilo naj ne bo razlomljeno v strani in besede ne deljene. Navodila za tipkanje opomb, ležečega in polkrepkega tiska, vezajev, pomišljajev, narekovajev, naglašenih, nestandardnih znamenj ipd. dobi avtor pri tehničnemu uredniku. — Sinopsis naj ne bo daljši od 8 vrstic. Slovenski povzetek, ne daljši od dveh strani, podaja rezultate razprave; uredniku se sporoči želeni jezik za prevod. V neslovenščini napisane razprave imajo povzetek v slovenščini. — Avtor naj priloži številko svojega žiroračuna, naslov in občino stalnega bivališča, svojo enotno matično številko, ime inštitucije, na kateri dela, in naslov, kamor naj pridejo korekture. Če rokopis ni sprejet, glavni urednik avtorja pismeno obvesti. Ob izidu dobi avtor 20 separatov svoje razprave oziroma 10 primerov ocene.

Avtorju se stavijo še naslednje tehnične zahteve. Korekture svojega prispevka opravi v treh dneh. Pri tem in pri prečrkovanju tujih pisav se drži Slovenskega pravopisa 1990. — Slikovni material priloži na posebnih listih, vsako sliko švojo številko, v rokopisu pa mora biti označeno, kam katera sodi; podnapisi k slikam so že v rokopisu razprave. — Ponazarjalni zgledi se podčrtavajo; polkrepki tisk je rezerviran za podnaslove in je označen z dvojno podčrtavo. Posebni znaki naj bodo označeni z barvnim svinčnikom, ob robu pa razločno izrisani. — Daljši navedki (nad 5 vrstic) naj bodo odstavčno ločeni od drugega besedila (navednice tedaj niso potrebne). Izpusti so v navedku označeni s tremi pikami v poševnem ali oglatem oklepaju; na začetku in na koncu citata so tropičja nepotrebna. — Besedilo opombe naj bo v članku na koncu v enem kosu. Zaporedna številka opombe stoji stično za ločili, ki sledijo temu mestu. — Literatura se navaja na kratek način v oklepaju v tekočem besedilu in v opombah, v daljši obliki pa v seznamu literature ali v seznamu navedenk na koncu razprave. Med besedilom se sklicujemo na dela takole: (Breznik 1934: 213), v seznamu navedenk pa navedek razvežemo:

Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole. Celje: Mohorjeva družba.

V seznamu literature je letnica neposredno pred navedbo strani. Članek v reviji se navaja takole:

Janko Kos: Problem časa v slovenski liriki. Slavistična revija XXXIX/1 (1991). 1-14.

V opombah so enote bibliografske navedbe ločene med seboj z vejicami:

[1]Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole (Celje: Mohorjeva družba, 1934), 16-18.

Na koncu vsake bibliografske enote je pika. Naslovi samostojnih izdaj so ležeče postavljeni. Zbirka se nahaja v oklepaju tik pred navedbo strani, založba se pri knjigah starejšega datuma opušča, prav tako tudi krajšava str. za stran. Naslovi v stroki znane periodike so okrajšani, t ko je lahko tudi avtorjevo ime. Pri zaporednem navajanju več del enega avtorja v seznamu literature ali navedenk namesto imena in priimka napravimo dva pomišljaja. Kadar na isto leto pride več del istega avtorja, letnici na desni stično dodajamo male črke slovenske abecede: 1944a, 1944b. Bibliografske navedbe naj bodo enotne.

Revijo sofinancirajo slovensko Ministrstvo za znanost in tehnologijo, slovensko Ministrstvo za kulturo ter Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani.

Natančnejša navodila za tipkanje člankov so razložena tule.


Kazala in povzetki–Contents and Abstracts

The most of the articles from the volumes listed below can be mailed in a rough e-form upon request.


Slavistična revija
Filozofska fakulteta
Aškerčeva 2
SLO-1000 Ljubljana
==================
pošlji–send e-mail

Miran Hladnik, jun. 1995, obnovljeno 26. avg. 2005 in 4. dec. 2011.
Creative Commons License To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco