UDK 808.1+881.09(05)
ISSN 0350-6894
SLAVISTIČNA REVIJA
ČASOPIS ZA JEZIKOSLOVJE IN LITERARNE VEDE
JOURNAL FOR LINGUISTICS AND LITERARY SCIENCES
IZDAJA–ISSUED BY: SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE
Uredniški odbor–Editorial Board: France Bernik, Varja Cvetko-Orešnik, Aleksandra Derganc, Miran Hladnik, Tomo Korošec, Janko Kos, Boris Paternu (glavni urednik za literarne vede–Editor in Chief for Literary Sciences), Aleksander Skaza, Jože Toporišič (glavni urednik za jezikoslovje–Editor in Chief for Linguistics), Franc Zadravec (odgovorni urednik–Executive Editor).
Tehnični urednik–Tehnical Editor: Vojko Gorjanc.
Časopisni svet–Advisory Council: Mirek Čejka (Brno), Zdzis/law Darasz (Katowice), Gerhard Giesemann (Gießen), Franc Jakopin (Ljubljana), Rado L. Lenček (New York), Juraj Martinovi'c (Sarajevo), Klaus Detlef-Olof (Celovec), Marija Pirjevec (Trst), Jože Pogačnik (Maribor), Erich Prunč (Gradec), Adam E. Suprun (Minsk), Jože Šifrer (predsednik–President).
Naslov uredništva–Address: Slavistična revija, Aškerčeva 2/II, 61000 Ljubljana, Slovenija.
Žiroračun pri Slavističnem društvu Slovenije: 50100-678-45265 (za SR). Naročnina velja do odpovedi. Odpovedi le ob koncu leta. Cena letnika za posameznike 1400 SIT, za študente 900 SIT, za inštitucije 1800 SIT, za knjigarne 3000 SIT (minus 25-odstotni rabat). — Price of yearly subscription for foreign countries 38 USA $.
Natisnil–Printed by: Planprint, Ljubljana.
Naklada–Circulation: 1300 izvodov – 1300 copies.
Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo (415-12/92, 24. 4. 1992) šteje Slavistična revija med proizvode, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa.
V SR objavljajo vodilni slov. jezikoslovci in literarni zgodovinarji ter tuji slovenisti. Delež jezikoslovja je ves čas nekaj nad 40 %, delež literarne vede pa je z začetnih 28 % zrasel na 35 % – na račun vedno redkejših člankov gradivskega in filološkega značaja: pisem, rokopisov, biografij. Skrčili so se tudi prej številni etimološki članki. V začetnih desetletjih so reviji dajale slavistični značaj jezikoslovne razprave, potem pa se je delež slovanskega jezikoslovja zmanjšal in uravnotežil s skromnim odstotkom južnoslovanskih jezikoslovnih in literarnovednih člankov. Avtorji prispevkov o drugih slovanskih jezikih so v glavnem tuji; tudi med pisci člankov o slov. jeziku je 15 % tujcev. Na literarnovednem področju je revija ves čas pretežno slovenistična in manj mednarodna. V celem je slovenistike za dobri dve tretjini. SR je posvetila slavnostne zbornike F. Ramovšu (1957, 1994), R. Nahtigalu (1969), Ivanu Cankarju (1972), A. Bajcu (1972), J. Kopitarju (1981), 400-letnici slovenskega jezikoslovja (1984), 1000-letnici Metodove smrti (1986) in J. Riglerju (1989). Objavlja zbornike prispevkov z mednarodnih slavističnih kongresov (1968, 1973, 1977, 1983, 1988, 1993) in s simpozijev ljubljanskih in celovških slavistov (1979, 1981, 1985). Ob visokih jubilejih prinaša bibliografije pomembnih slovenskih jezikoslovcev in literarnih zgodovinarjev.
Razpravni del revije količinsko močno presega ocene, zapiske, poročila in gradivo v drobnem tisku. Tujejezični povzetki na koncu člankov so bili prvo desetletje v fr., potem v angl. in rus., zdaj so v nem. in angl. Nekajvrstični sinopsis v glavi članka je slov. in angl. SR izdaja Slavistično društvo Slovenije in ima nad 1000 naročnikov doma in po svetu.
LIT.: J. MUNDA, Bibliografsko kazalo Slavistične revije I–XXV, 1948–1977, SR 25, 1977, 491–527. M. GRUM, Bibliografija Slavistične revije XXVI–XL, 1978–1992, SR 41, 1993, posebna številka, 1–50.
Avtorju se stavijo še naslednje tehnične zahteve. Korekture svojega prispevka opravi v treh dneh. Pri tem in pri prečrkovanju tujih pisav se drži Slovenskega pravopisa 1990. — Slikovni material priloži na posebnih listih, vsako sliko švojo številko, v rokopisu pa mora biti označeno, kam katera sodi; podnapisi k slikam so že v rokopisu razprave. — Ponazarjalni zgledi se podčrtavajo; polkrepki tisk je rezerviran za podnaslove in je označen z dvojno podčrtavo. Posebni znaki naj bodo označeni z barvnim svinčnikom, ob robu pa razločno izrisani. — Daljši navedki (nad 5 vrstic) naj bodo odstavčno ločeni od drugega besedila (navednice tedaj niso potrebne). Izpusti so v navedku označeni s tremi pikami v poševnem ali oglatem oklepaju; na začetku in na koncu citata so tropičja nepotrebna. — Besedilo opombe naj bo v članku na koncu v enem kosu. Zaporedna številka opombe stoji stično za ločili, ki sledijo temu mestu. — Literatura se navaja na kratek način v oklepaju v tekočem besedilu in v opombah, v daljši obliki pa v seznamu literature ali v seznamu navedenk na koncu razprave. Med besedilom se sklicujemo na dela takole: (Breznik 1934: 213), v seznamu navedenk pa navedek razvežemo:
Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole. Celje: Mohorjeva družba.
V seznamu literature je letnica neposredno pred navedbo strani. Članek v reviji se navaja takole:
Janko Kos: Problem časa v slovenski liriki. Slavistična revija XXXIX/1 (1991). 1-14.
V opombah so enote bibliografske navedbe ločene med seboj z vejicami:
[1]Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole (Celje: Mohorjeva družba, 1934), 16-18.
Na koncu vsake bibliografske enote je pika. Naslovi samostojnih izdaj so ležeče postavljeni. Zbirka se nahaja v oklepaju tik pred navedbo strani, založba se pri knjigah starejšega datuma opušča, prav tako tudi krajšava str. za stran. Naslovi v stroki znane periodike so okrajšani, t ko je lahko tudi avtorjevo ime. Pri zaporednem navajanju več del enega avtorja v seznamu literature ali navedenk namesto imena in priimka napravimo dva pomišljaja. Kadar na isto leto pride več del istega avtorja, letnici na desni stično dodajamo male črke slovenske abecede: 1944a, 1944b. Bibliografske navedbe naj bodo enotne.
Revijo sofinancirajo slovensko Ministrstvo za znanost in tehnologijo, slovensko Ministrstvo za kulturo ter Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani.
Natančnejša navodila za tipkanje člankov so razložena tule.
The most of the articles from the volumes listed below can be mailed in a rough e-form upon request.
Slavistična revija