Oddelek za slovanske jezike in književnosti

Slovenščina

Študijski program z literaturo in seznam predavanj za smer Slovenski jezik in književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 1997

Tole interno publikacijo, namenjeno študentom slovenistike, so pripravili oziroma obnovili nosilci predmetov na slovenščini in njihovi pomočniki. Njeni predhodniki so Priročnik za študij zgodovine slovenske književnosti na Filozofski fakulteti iz leta 1970, Učni program za študij slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz leta 1978, Osnutek vzgojnoizobraževalnega programa Slovenska književnost iz leta 1984, Slovenski jezik s književnostjo: Študijski program z literaturo in seznam predavanj za študijsko leto 1991/92 iz leta 1992 in Slovenski jezik s književnostjo: Študijski program z literaturo in seznam predavanj za študijsko leto 1993/94 iz leta 1994 in Slovenščina: Študijski program z literaturo in seznam predavanj za smer Slovenski jezik in književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti iz leta 1996. Tole izdajo je uredil Miran Hladnik.

Slavistika (Študijske smeri, Študijske kombinacije, Skupni slavistični predmeti)
Slovenistika (Vpis, Vzporedni študij, Cilj študija, Podiplomski študij, Študijske obveznosti, Obisk predavanj, seminarjev in vaj, Literatura, Pisni izdelki, Izpiti, Diploma, Ekskurzije, Učitelji in asistenti, Predmetnik, Dvopredmetni program – pedagoška in nepedagoška smer, Slovenščina za tujce, Samostojni študij – pedagoška in nepedagoška smer, Fakultativni tuji lektorati, Pogoji za prehod v naslednji letnik, Razmerje med jezikovnimi in literarnimi urami, med pedagoškim in nepedagoškim študijem ter med enopredmetnim in dvopredmetnim študijem, Opis predmetov in študijska literatura)
Jezik (178 KB)
Književnost (139 KB)
Programi podiplomskega študija
Center za slovenščino (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Slovenistični simpozij, Slovenščina na tujih univerzah, Tečaji slovenščine, Izpitni center)

Slavistika

Študijske smeri

Oddelek za slovanske jezike in književnosti, na kratko tudi slavistični oddelek, je eden izmed oddelkov na ljubljanski Filozofski fakulteti in zajema stroko, s katero se je ljubljanska univerza leta l9l9 začela: prvo predavanje je namreč na njej imel Fran Ramovš o slovenskem jeziku na Prešernov rojstni dan 3. decembra tistega leta. V spomin na dogodek je ljubljanska univerza razglasila ta dan za svoj praznik.

Razumljivo je, da je na oddelku najpomembnejši študij slovenskega jezika in književnosti, preprosteje slovenistike, in še bolj preprosto slovenščine. Poleg slovenistike pa so tu še tri druge študijske smeri, iz katerih je mogoče diplomirati:

• ruski jezik in literatura (rusistika)
• hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi (južnoslovanski jeziki in književnosti)
• primerjalno slovansko jezikoslovje.

Vrsta drugih slovanskih jezikov (bolgarščina, češčina, poljščina in slovaščina) se predava na lektoratih, njihov študij pa je na različne načine vključen v programe osnovnih študijskih smeri.

Študij traja 4 leta oziroma 8 semestrov, študent pa ima pravico še do enega ali dveh let absolventskega staža za zaključne izpite in diplomsko nalogo. Študij se konča s slovesno podelitvijo diplome.

Slavistika je na Filozofski fakulteti v desnem traktu drugega nadstropja, kjer je tudi oddelčna knjižnica, največja na FF in ena največjih v Sloveniji; premore namreč okoli 100.000 knjižnih enot. Odprta je vsak dan razen sobote in nedelje od sedmih zjutraj do dveh popoldne, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne do šeste ure. Potreben je vpis vanjo, vpisnine pa ni; knjige je treba zaradi pogostega povpraševanja po istih naslovih hitro vračati. Tajništvo oddelka je v pisarni 201/a; uradne ure za študente so od ponedeljka do četrtka od desetih do dvanajstih. 210 je oddelčna računalniška soba, kjer študentje lahko natipkajo in iztisnejo svoje seminarske izdelke. V drugem nadstropju so kabineti učiteljev, asistentov in lektorjev ter oglasne deske z informacijami o izpitih, odpadlih ali prestavljenih predavanjih, rezultatih testov ipd.

Študijske kombinacije

Slovenistiko je mogoče študirati enopredmetno (E, včasih smo rekli samostojno), za kar obstaja poseben, podvojeno obsežen program, ali pa dvopredmetno (D), to je kot enega izmed dveh predmetov (včasih smo rekli pod od A ali B). Dvopredmetni študij je tudi najpogostnejša študijska oblika na Filozofski fakulteti; na primer slovenščina in angleščina; skoraj vse smeri na fakulteti je mogoče kombinirati med seboj, nekaj tudi zunaj fakultete (teologija, novinarstvo, politologija). Vsaka od obeh izbir v kombinaciji ima na voljo slabo polovico od 750 ur predavanj, seminarjev in vaj letno; preostali fond ur, okrog 14 % vseh, je namenjen skupnim predmetom (filozofija/sociologija/politologija/računalništvo in telovadba – povprečno 50 ur letno) in pedagoškim predmetom (psihologija za učitelje, pedagogika, andragogika in didaktika – 52 ur). Starejši študentje, ki so vpisovali en predmet pod A in drugega pod B, lahko zaprosijo in brez težav dosežejo študij obeh predmetov pod A, ker sta ajevski in bejevski študij po trajanju, obremenitvah in zahtevnosti enakovredna.

Dvopredmetni študij je pedagoški (p) in usposablja diplomante za profesorsko službo. Enopredmetni slovenisti izbirajo med pedagoškim in nepedagoškim študijem (np). Slednji bodo poiskali službo zunaj šole. Od skupaj 25 tedenskih ur imajo študentje na pedagoških smereh dobri 2 uri pedagoških predmetov, to je pedagogike, didaktike, psihologije ipd., ki naj bi jih usposobili za učiteljsko službo. Po diplomi dobijo naziv profesorja slovenskega jezika in književnosti. Nepedagoški študij ima namesto pedagoških ur za izravnavo ustrezno število specialnih slovenističnih in slavističnih predmetov. Diplomanti dobijo naziv diplomiranih slovenistov in ne morejo v pedagoško službo. (Ta je zaprta tudi diplomantom primerjalne književnosti.)

Poglavitna strokovna oziroma predmetna področja zastopajo na slovenščini katedre za:

• slovenski knjižni jezik in stilistiko
  
• zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo
  
• starejšo slovensko književnost in ustno slovstvo
  
• novejšo in sodobno slovensko književnost
  
• literarno teorijo in metodologijo
  
• jezikovno in književno didaktiko
  
• slovenščino za tujce

Na drugih slavističnih smereh so potem še katedre za:

• hrvaški in srbski jezik in književnosti
  
• makedonski jezik in književnost
  
• rusko književnost
  
• ruski jezik
  
• primerjalno slovansko jezikoslovje
  
• staro cerkveno slovanščino.

Znotraj jezikoslovnih kateder so organizirani lektorati slovanskih jezikov, posebej pa še lektorati zahodnoslovanskih jezkov.

V okviru oddelka deluje tudi Center za slovenščino kot tuji ali drugi jezik z naslednjimi programi:

• Seminar slovenskega jezika, literature in kulture
  
• Mednarodni slovenistični simpozij
  
• Slovenščina na tujih univerzah
  
• Tečaji slovenščine (poletna, zimska, celoletna šola in drugi tečaji)
  
• Izpitni center

Skupni slavistični predmeti

Dva študijska predmeta sta skupna vsem študijskim smerem na slavistiki, torej ju poslušajo in iz njiju delajo izpite vsi študentje na oddelku; to sta stara cerkvena slovanščina in uvod v slovansko jezikoslovje. Enopredmetni slovenisti obvezno izberejo še dva izmed lektoratov slovanskih jezikov – hrvaščino oz. srbščino, makedonščino, ruščino, češčino, poljščino, slovaščino, bolgarščino. Za večino lektoratov skrbijo poleg domačih še gostujoči lektorji, ki so rojeni govorci tujega jezika.

Slovenistika

Vpis

Na slovenščino se lahko vpišejo maturanti slovenskih srednjih šol in vsi, ki so pred 1. 6. 1995 končali kateri koli slovenski štiriletni srednješolski program. Od vseh drugih se zahteva, da opravijo diferencialni izpit. Slovenisti so ena najobsežnejših študijskih skupin na FF: v prvem in drugem letniku jih na predavanjih sedi preko sto. V zadnjih letih razpisujemo 30 enopredmetnih in 80 dvopredmetnih mest na rednem študiju ter 5 E- in 10 D-mest na izrednem študiju, sprejmemo pa celo nekaj študentov nad to številko. Če bo vpis močno presegel razpisana mesta, bo moralo priti do selekcije. Pri maturantih bo odločal uspeh na maturi (s 60 %), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (z 20 %) in znanje slovenščine pri maturi (z 20 %), pri onih brez mature pa se bo izbiralo glede na splošni uspeh pri zaključnem izpitu (25 %), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (15 %), uspeh iz slovenščine v 3. in 4. letniku (25 %) in uspeh iz slovenščine pri zaključnem izpitu (35 %). Ko so zasedena vsa mesta v rednem študiju, se da na slovenščino še vedno vpisati izredno. To sicer pomeni znaten finančni izdatek (blizu 70.000 sit letno na dvopredmetni slovenščini in 140.000 sit na enopredmetni), vendar je izredni študent odvezan obiskovanja vaj in letnik sme zaključiti v dveh letih.

Diplomanti Pedagoške akademije (PA), ki so dosegli višjo stopnjo izobrazbe in želijo nadaljevati študij v tretjem letniku slovenistike na FF, morajo do konca 3. letnika opraviti naslednje diferencialne izpite: Staro cerkveno slovanščino, Uvod v slovansko jezikoslovje, Uvod v študij slovenske književnosti, Pregled svetovne književnosti in Literarno teorijo. Študenti Pedagoške fakultete (PF), ki želijo nadaljevati študij v 3. letniku slovenistike na FF, se smejo vpisati samo na smeri, ki so jih že vpisovali na PF, in opraviti diferencialne izpite, ki jih določi oddelek. Študenti, ki so prekinili študij za največ dve leti, morajo zaprositi za nadaljevanje študija po veljavnem programu. Za vpis tujih študentov daje splošne napotke publikacija Razpis; tujim študentom na drugi in tretji stopnji ter špecializantom organizira oddelek predavanja in lektorat iz slovenščine kot tujega jezika.

Vzporedni študij

Študentje, ki sta jim dve študijski smeri premalo oziroma jih zanimajo še druge panoge, smejo zaprositi za vzporedni študij, če so na matični smeri izpite opravljali povprečno vsaj z osem oz. na slovenščini in še kje z 8,5. Ko končajo vzporedno vpisano smer, ne dobijo diplome, ampak le ustrezno potrdilo. Zlasti samostojnim slovenistom z znanjem tujih jezikov so v višjih letnikih v okviru srednjeevropskega univerzitetnega projekta CEEPUS odprte možnosti študija na kaki izmed tujih univerz; oddelek vsako leto organizira tudi predavanja profesorjev z neslovenskih univerz. Katere od opravljenih obveznosti na tuji univerzi bodo priznane pri matičnem študiju, se študent vnaprej dogovori z domačimi profesorji.

Cilj študija

Študij na slovenščini se konča z diplomo, ki je dveh vrst: diploma pedagoškega študija podeljuje naziv profesor(ica) slovenskega jezika in književnosti, diploma nepedagoškega študija pa naziv diplomirani slovenist (diplomirana slovenistka). Prvi se bo posvetil poučevanju v šolah, drugi bo iskal zaposlitve v uredništvih, kot lektor ali urednik, ali pa bo delal v knjižnici. Oba se lahko ukvarjata s kulturnim in publicističnim delom oziroma se poglobita v raziskovalno aktivnost. Izjemno uspešni in ambiciozni diplomanti bodo nadaljevali študij na tretji stopnji, ki bo pripeljal po dveh letih do magisterija in kasneje do doktorata znanosti. Zaključek študija je predstavitev in zagovor diplomskih nalog iz obeh predmetov oziroma diplomske in seminarske naloge iz jezika in književnosti pri enopredmetnih slovenistih.

Podiplomski študij

je na slavistiki individualen. Na javno razpisani tretjestopenjski program se vpiše slovenist z diplomo, ustrezno visoko povprečno oceno v času rednega študija ter spričevalom o obvladovanju dveh svetovnih jezikov. Posebna predavanja za tretjestopenjce se organizirajo ob večjem vpisu, sicer pa prihajajo študentje le na konzultacije k mentorju in profesorjem, ki jim jih je študijska komisija določila za izpite, in po možnosti tudi v njihov diplomski seminar. Uspešen študij se zaključi z zagovorom magistrskega dela – kandidat postane magister slovenskega jezika ali slovenske književnosti. Štipendije za magistrski študij razpisuje Ministrstvo za znanost.

Študijske obveznosti

Obisk predavanj, seminarjev in vaj

Predavanja in seminarje izvajajo učitelji, vaje asistenti. Študentov obisk ur izkazuje podpis predavatelja v rubriki frekvenca v indeksu.

Seminar je bil nekdaj v navadi le v tretjem in četrtem letniku in je bil vezan na izdelavo diplomskih nalog. V prvem in drugem letniku govorimo o proseminarju. Seminar zahteva večjo študentovo aktivnost, ki se kaže v krajših pisnih in/ali ustnih referatih. Pri predmetih, ki se ne končajo z izpitom, je vpis referata v indeks obvezen, ponekod pa je oddan referat pogoj za prijavo k izpitu. V izbirni diplomski seminar se študent javi in vpiše pri profesorju ali asistentu ob začetku študijskega leta (evidenco prijavljenih študentov vodi demonstrator pod nadzorom profesorja ali asistenta). Pri vajah in seminarjih je optimalno število študentov v skupini 30.

Množično obiskovana slavistična predavanja so v veliki predavalnici št. 2 v pritličju, druga po manjših predavalnicah od pritličja do petega nadstropja fakultete ali na sosednji fakulteti.

Literatura

Predavanja, seminarji in vaje so samo del študentovske obveznosti. Drugi del je študij strokovne literature, ki je včasih celo pomembnejši vir informacij, kot so predavanja. V temle priročniku je študijska literatura popisana pri posameznih predmetih ali skupinah predmetov. Gre za strokovno literaturo, le pri predmetni skupini Slovenska književnost so našteti večinoma leposlovni naslovi. Kjer je tega malo, se razume, da je treba študentu preštudirati vse. Upoštevati je treba tudi tisto novo strokovno literaturo in leposlovje, ki je v programu še ne more biti, jo pa učitelj pri urah navaja in priporoča.

Seznami literature v priročniku niso oblikovani čisto po enotnem kopitu, saj so jih prispevali različni avtorji. Praviloma je bil izpuščen kraj objave, če je šlo za Ljubljano, ponekod je namesto imena na prvem mestu avtorjev priimek, ponekod so bibliografski podatki oskubljeni na najnujnejše, ponekod celo manjkajo. Ločila so mestoma dokaj samovoljno postavljena, dalo se bo najti tudi stvarne in tipkarske napake – seznami literature skratka niso nikakršen zgled tovrstnega početja; je pač spet zmanjkalo moči, volje in časa za poenotenje in poštene korekture.

Pisni izdelki

Referat

V načelu je študent dolžan pri vsakem seminarju ali pri vsakih vajah napraviti po en referat v letu. Seminar je namenjen tudi predstavljanju teh referatov. Ker pa zaradi velikega števila študentov in drugih seminarskih obveznosti največkrat ni mogoče v seminarju predstaviti vsega, kar je nastalo, je minimalna zahteva pač oddaja referata v neoporečni pisni obliki, po standardih, ki so v veljavi pri tej vrsti pisanja. V navadi so zraven referata različne druge pisne obveznosti: zapisnik ali protokol diskusije v seminarju, koreferat (kot dopolnilo, lahko pa tudi kot polemika s kolegovim referatom). Sam referat ima lahko obliko analize, interpretacije, kritike, eseja, poročila o delu ipd. Dolžina referata sicer ni bistvena – ravnati se je treba po učiteljevem naročilu –, vendar naj za osnovno orientacijo velja, da obsega od 3 do 10 strani, govorno do 20 minut.

Seminarska naloga

Če dela enopredmetni študent slovenščine diplomsko nalogo iz jezika, potem ga čaka dodatna seminarska naloga iz literature in narobe. Tema seminarske naloge je običajno tema vsakokratnega seminarja, njena oblika pa je zahtevnejši referat ali krajša razprava oziroma strokovni članek, seveda krajši od diplome in opremljen z vsem, kar se zahteva za strokovno pisanje: jasno kazalo, korektni citati in navedba virov v opombah, seznam virov in literature, sklep.

Izpiti

Praviloma se vsak predmet ob koncu leta konča z izpitom. Do šest izpitov letno na obeh smereh je takih, da brez njih ni mogoče v naslednji letnik, in se imenujejo pogojni izpiti (ker so pogoj za vpis v naslednji letnik). Na slovenščini pri vpisovanju v naslednji letnik nobenega od teh izpitov ni mogoče spregledati. Izjemne primere obravnava fakultetna komisija za študentske prošnje in pritožbe oziroma prodekan za študentske zadeve. Z nepogojnimi izpiti je mogoče, čeprav to ni priporočljivo, počakati do diplome.

Na diplomske izpite se lahko prijavi študent, ki je prej opravil vse druge zahtevane obveznosti. Na diplomskem izpitu se pričakuje razgledanost kandidata po celotnem področju, kot ga popisuje tale knjižica, vendar se vprašanja tičejo v prvi vrsti tematike zadnjih dveh semestrov oziroma tiste tematike, iz katere kandidat še ni bil izprašan. Pri vsakem izpitu se poprej opravljeni izpiti, kolokviji, testi ter pisni izdelki smiselno upoštevajo, tako da se študijska snov oz. problematika pri izpitih ne ponavlja.

Na izpit se študent prijavi, ko zagleda zanj na oglasni deski razpis (načeloma bi morali biti datumi izpitov našteti v vsakoletni napovedi predavanj); v sili pa študent profesorja sam spodbudi za tak razpis ali se dogovori z njim za individualni izpit. Prijavi se s prijavnico, ki se dobi v kleti ustanove, kjer prodajajo tudi druge študentom potrebne formularje, en teden pred rokom. Učitelj vpiše rezultat izpita v indeks in na prijavnico, ki potem preko pisarne na oddelku potuje v študentski referat. Profesorji morajo na prijavnico (ne pa v indeks!) vpisovati tudi negativne ocene. Nenapovedana odsotnost na prijavljenem izpitu je prepovedana in bo kaznovana z negativno oceno. Rok za odjavo je najpozneje tri dni pred dnevom izpita. Za podrobnosti v izpitnem režimu naj si študent v oddelčni pisarni ogleda izvod fakultetnega izpitnega reda. Nejasnosti v zvezi z izpiti in drugimi zadevami se bodo pojasnile v slavistični pisarni, bolj zapletene stvari na študentskem referatu v petem nadstropju, posebne probleme pa rešuje fakultetna komisija za študentske prošnje in pritožbe v skladu s pravilnikom o izpitih.

Diploma

Študij se konča z diplomo. Študent dvopredmetne usmeritve bo torej opravil dve diplomi, ki pa sta mu izdani v obliki enega dokumenta. Samo en dokončan predmet mu ne omogoči pridobitve diplome. Ker sta oba predmeta enakovredna, je vseeno, katere diplome se študent loti najprej. Za diplomo je potrebna zadostna ocena pri diplomskih izpitih in ocena iz diplomske naloge, ki se oblikuje na zagovoru v seminarju. Kandidat si izbere diplomsko nalogo ali pri jeziku ali pri literaturi. Temo naloge si izbere študent sam ali s seznama tem v diplomskem seminarju. Diplomski seminar razpisuje več učiteljev tako, da v posameznem ni preveč slušateljev, ker to onemogoča resno seminarsko delo – idealno je okrog 30 obiskovalcev seminarja. Program branja nalog napravi asistent ali demonstrator za cel semester naprej, naslovi nalog pa so skupaj z datumi zagovorov obešeni na oglasni deski. Diplomska naloga mora ustrezati kriterijem daljše strokovne razprave oziroma študije, kakor so zlasti za književnost popisane v Hladnikovem Praktičnem spisovniku. Kandidat odda v trde platnice vezano nalogo v enem izvodu (pri nekaterih profesorjih v dveh izvodih) vsaj dva tedna pred zagovorom. Kandidat pripravi 45-minutno predstavitev naloge, nato zagovarja stališča v njej tako, da odgovarja na nasprotne ali drugačne teze ter vprašanja učitelja, asistenta, koreferenta in publike. Obranjene diplomske naloge se vpisujejo v knjižnični katalog in si jih je mogoče tam ogledati. Zagovor diplomske naloge je zadnje dejanje študija. Mentor je dolžan po študijskem programu preveriti, če ima študent res izpolnjene vse študijske obveznosti, in v diplomski dokument zapiše skupno oceno diplomskih izpitov in diplomske naloge.

Ekskurzije

Obvezen del študija so študijske ekskurzije (s študentskimi referati). Razvrščene so po letnikih tako, da študent spozna sociolingvistične značilnosti z narečji, jezikoslovno, literarno in kulturno tvorne pokrajine po strnjenem slovenskem poselitvenem prostoru, torej tudi po zamejstvu. Četrtemu letniku oziroma absolventom je za spoznavanje evropske slavistike in slovanskega sveta v okviru absolventske ekskurzije potrebno več dni.

Značaj slavistične iniciacije ima tradicionalno Popotovanje iz Litije do Čateža ali pot na Kosovelov grob v Tomaj, za najbolj utrjene letnike planinskoliterarna ekskurzija po Kekčevih sledeh, spoznavni večer in brucovanje pa sta stvar podjetnosti in časti četrtega letnika. V literarni delavnici Slavica se zbirajo pesnice in pesniki, debatni klub Slava je za znanstvene gorečneže – vsak krožek ima svoj časopis; pomoč pri poletnem Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture ali v Tečajih slovenščine (sem sodi konverzacija s tujci, ki se učijo slovenščine, razmnoževanje učnega gradiva, tipkanje besedil, kuhanje kave) je priložnost za skromen zaslužek in za bogata strokovna doživetja.

Dodatne informacije se dobe na oglasnih deskah v pritličju, v drugem in v petem nadstropju fakultete, v oddelčni pisarni in v študentskem referatu v petem nadstropju levo v času uradnih ur; po najboljši volji bodo pomagali tudi predavatelji v času govorilnih ur. Slavistični profesorji in asistentje se z bibliografijami in s podobami predstavljajo na spletnih straneh na naslovu http://www.ijs.si/lit/ucitelji.html.

Učitelji in asistenti

dr. Ada Vidovič-Muha, red. prof.
dr. Marja Bešter, docentka
dr. Irena Orel, docentka
dr. Vera Smole, docentka
dr. Erika Kržišnik, docentka
dr. Marko Stabej, asistent
mag. Martina Križaj-Ortar, asistentka
mag. Mateja Hočevar-Gregorič, asistentka, mlada raziskovalka
mag. Simona Kranjc, asistentka, mlada raziskovalka
Vojko Gorjanc, asistent
Jerca Vogel, stažistka asistentka

Literatura
dr. Miran Hladnik, izr. prof. in predstojnik
dr. Boža Krakar-Vogel, docentka in nam. predstojnika
dr. Igor Grdina, docent
dr. Igor Saksida, docent
dr. Irena Novak-Popov, docentka
dr. Aleš Bjelčevič, asistent
Peter Svetina, stažist asistent
Nataša Pirih, stažistka asistentka

Center za slovenščino
Mojca Nidorfer-Šiškovič, strokovna tajnica
Jana Zemljarič-Miklavčič, strokovna tajnica
Andreja Ponikvar, strokovna tajnica
Mihael Bregant, strokovni tajnica
Manca Perko, strokovna tajnica
Ina Ferbežar, strokovna tajnica
Andreja Markovič, lektorica
Brigita Vuga, lektorica

Upokojeni in honorarni
dr. Helga Glušič – književnost
dr. Boris Paternu, akademik in zaslužni prof. – književnost
dr. Matjaž Kmecl – književnost
dr. Jože Toporišič, akademik – jezik
dr. Breda Pogorelec – jezik

S sosednjih kateder in oddelkov
dr. Marko Juvan, docent – literarna teorija
dr. Alenka Šivic-Dular, izr. prof. – prim. slovansko jezikosl.
dr. Dragi Stefanija, red. prof. – makedonščina
dr. Vladimir Osolnik, docent – srbska, hrv. in BiH-književnost
dr. Marija Stanonik, docentka – slovstvena folklora
dr. Janez Vrečko, docent – primerjalna književnost
dr. Marija Golden, izr. prof. – jezikoslovje
dr. Primož Simoniti, red. prof. – latinska književnost
dr. Anton Janko, red. prof. – nemška književnost
mag. Primož Jakopin, asistent – računalništvo
dr. Vanda Babič, asistentka – stara cerkvena slovanščina
dr. Denis Poniž, prof. – slov. dramatika
dr. Taras Kermauner, akademik – slov. dramatika

Lektorji
Diana Greblički – hrvaščina in srbščina
mag. Niko Jež – poljščina
Andrej Rozman – slovaščina
Albinca Lipovec – češčina
Marina Spanring Poredoš – ruščina

Lektorji v tujini
Darija Jakše, Bratislava
mag. Jasna Honzak-Jahiæ, Praga
mag. Rada Lečič, Rim
Nina Blažon, Tübingen
Metka Čuk, Sydney
Sabina Grahek, Nottingham
Mladen Pavičiæ, Budimpešta
Danuša Škapin, Pariz
Irena Santoro, Bukarešta
Ljudmila Cvetek-Russi, Trst
Jasmina Šuler-Galos, Varšava
Mateja Tirgušek , Sosnovec
Metka Zobec, Gradec
Alenka Jensterle-Doležal, Krakov
Vera Zalokar, Moskva

Lektorji iz tujine
dr. Joanna S³awiñska, poljščina
dr. Helena Poláková, češčina
dr. Ana Rýzková, slovaščina
dr. Elena Tomova, bolgarščina
dr. Olga I. Sudilovska, ruščina

Knjižnica
Anka Sollner-Perdih
Berta Pušnik
Andreja Slatnar
Marija Cvetek
Anka Polajnar

Tajništvo
Staša Koruza
Leonora Nardoni-Grah

Predmetnik

Dvopredmetni program – pedagoška in nepedagoška smer

Če ni posebej drugače označeno, obiskujejo navedene ure vsi slovenisti, dvopredmetni in enopredmetni, pedagoški in nepedagoški. V opombah je označeno, če k uram zahajajo še študentje drugih študijskih smeri. Kratice:

np = samo za nepedagoge, p = samo za pedagoge, D = samo za dvopredmetne, E = samo za enopredmetne, NA = nastop, HO = hospitacije, P = predavanja, S = seminar, V = vaje, kol = kolokvij, ref = referat, pog. izp. = pogojni izpit, PK = prim. književnost, SJ = splošno jezikoslovje, RU = rusistika, SH = južna slavistika, 15 = 1 ura tedensko, 30 = 2 uri tedensko itd.

Šifra pred.	Predavatelj	Predmet	Zim. sem.			Polet. sem.			Skupin	Obveznosti	Skupaj z
.	.	1. letnik	P	S	V	P	S	V	.	.	.
1084 1085	Hladnik Bjelčevič	Uvod v študij slov. knjiž. D	22,5 -	- -	- -	- -	- -	- 22,5	1 4	pog. izpit referat	.
1073	Kmecl	Novejša slov. knjiž. I	30	-	-	30	-	-	1	pog. izpit	.
1080	Vrečko	Pregled svetovne književnosti	30	-	-	30	-	-	1	izpit	PK
1076 3076 1077	Kržišnik Kržišnik Stabej	Slovenski knjižni jezik I	30 - -	- 15 -	- - 15	30 - -	- 15 -	- - 15	1 1 4	pog. izp. 2 kol.	SJ
2983	Šivic-Dular	Uvod v slovan. jezikoslovje D	15	-	-	15	-	-	1	izpit	RU
1078	Babič	Stara cerkvena slovanščina D	15	-	-	15	-	-	1	izpit	RU

Šifra	Predavatelj	Predmet	Zim. sem.			Polet. sem.			Skupin	Obveznosti	Opombe
.	.	2. letnik	P	S	V	P	S	V	.	.	.
1096 1097	Juvan Bjelčevič	Literarna teorija	30 -	- -	- 30	- -	- -	- -	1 4	pog. izpit kolokvij	.
1100	Hladnik	Novejša slov. književnost II	30	-	-	30	-	-	1	izpit	.
1108	Grdina	Starejša slovenska književnost	30	-	-	30	-	-	1	izpit	.
1104 1105	Križaj-Ortar Križaj-Ortar	Slovenski knjižni jezik II	30 -	- -	- 30	30 -	- -	- 30	1 4	pog. izpit 2 kol., refer.	.
1111 1112	Toporišič Toporišič	Zgodovina slov. knj. jezika	15 -	- 15	- -	15 -	- 15	- -	1 1	pog. izpit 2 kol.	.
1088	Kranjc	Jezikosl. podstave lektor.I np	-	15	-	-	15	-	1	.	.

Šifra	Predavatelj	Predmet	Zim. sem.			Polet. sem.			Skupin	Obveznosti	Opombe
.	.	3. letnik	P	S	V	P	S	V	.	.	.
1134	Grdina	Novejša slovenska knjiž. III	30	-	-	30	-	-	1	pog. izpit	.
1145	Novak-Popov	Sodobna slovenska knjiž. I	30	-	-	30	-	-	1	pog. izpit	.
1142 1143 1144	Vidovič Muha Vidovič-Muha Gorjanc	Slovenski knjižni jezik III Slovenski knjižni jezik III np	30 - -	- 15 -	- - -	30 - -	- 15 -	- - 30	1 1 1	pog. izpit 2 kol., ref.	.
1139 1135	Smole Orel	Zgodov. slovnica in dial. I D Zgodov. slovnica in dialekt. I	15 30	- -	- -	15 15	- -	- -	1 1	pog. izpit
3162 1148 * 1117 1118 *	Smole Orel Pogorelec Vidovič-Muha Kržišnik Bešter	Izbirni diplomski seminar iz slovenskega jezika	-	15	-	-	15	-	1 1 1 1 1 1	refer. ali diplomska naloga	skupaj s 4. letn.
1124	Kržišnik	Jezikoslovne podstave lektoriranja II np	-	15	-	-	15	-	1	.	.
1129 1130 1132 1131	Krakar-Vogel Krakar-Vogel Krakar-Vogel Pirih	Književna didaktika Dp Književna didaktika p	15 -	- 7,5	- -	15 -	- 7,5	- -	1 1	izpit NA 5 HO	.
1125 1126 1127	Križaj-Ortar J. Vogel Pirih	Jezikovna didaktika p	15 -	- 7,5	- -	15 -	- 7,5	- -	1 *	izpit 5 HO	.

Šifra	Predavatelj	Predmet	Zim. sem.			Polet. sem.			Skupin	Obveznosti	Opombe
.	.	4. letnik	P	S	V	P	S	V	.	.	.
1159	Novak-Popov	Tipologija slovenske knjiž. D	30	-	-	-	-	-	1	izpit	.
1157	Saksida	Sodobna slovenska knjiž. II	30	-	-	30	-	-	1	dipl. izpit	Izvaja Glušič
1149	Grdina Hladnik Saksida Novak-Popov	Diplomski seminar iz slovenske književnosti (izbirno)	30	-	-	30	-	-	1 1 1 1	referat ali dipl. naloga	.
1155 1156	Stabej Stabej	Slovenski knjižni jezik IV	30 -	- 15	- -	30 -	- 15	- -	1	test in dipl. izpit	.
1152 1153 1154	Orel Orel Smole	Zgodov. slovnica in dial. II	15 - 15	- 15 -	- - -	15 - 15	- 15 -	- - -	1 1 1	dipl. izpit
3162 1148 * 1117 1118 *	Smole Orel Pogorelec Vidovič-Muha Kržišnik Bešter	Izbirni diplomski seminar iz slovenskega jezika	-	15	-	-	15	-	1 1 1 1 1 1	refer. ali diplomska naloga	skupaj s 3. letn.
3165	Kržišnik	Lektoriranje np	-	15	-	-	15	-	1	kolokvij	.

Slovenščina za tujce

Samostojni študij – pedagoška in nepedagoška smer

Fakultativni tuji lektorati

Pogoji za prehod v naslednji letnik

Pogojni ali nespregledljivi izpiti, brez katerih ni mogoče v naslednji letnik, so

za prehod v drugi letnik (D in E):

• Uvod v študij slovenske književnosti
• Novejša slovenska književnost I
• Slovenski knjižni jezik I

za E dodatno še:

• Stara cerkvena slovanščina
• Uvod v slovansko jezikoslovje
• Uvod v slovensko jezikoslovje

za prehod v tretji letnik (D in E):

• Literarna teorija
• Slovenski knjižni jezik II
• Zgodovina slovenskega knjižnega jezika

za E dodatno še:

• Novejša slovenska književnost II
• Starejša slovenska književnost
• Primerjalna slovanska književnost

za prehod v četrti letnik (D in E):

• Zgodovinska slovnica in dialektologija I
• Novejša slovenska književnost III

za E dodatno še:

• Izbrana poglavja iz pragmatike
• Mladinska književnost

Druge izpite morajo študenti opraviti do diplome.

Diplomski izpit je iz zagovora diplomske naloge v seminarju, ki sledi zaenkrat naslednjim diplomskim izpitom:

• Slovenski knjižni jezik III in IV
• Zgodovinska slovnica in dialektologija II
• Sodobna slovenska književnost I in II
• Tipologija slovenske književnosti

Dodatna pojasnila

Računalništvo za filologe (Primož Jakopin za enopredmetne nepedagoge v prvem letniku) sodi k predmetu Uvodu v študij slovenske književnosti, Struktura literarnega besedila (Aleš Bjelčevič) za enopredmetne sloveniste 3. letnika pa k predmetu Sodobna slovenska književnost.

Pregled južnoslovanskih književnosti (E 3. letnika) predavata dva učitelja, eden pregled srbske, hrvaške in bosanske književnosti, drugi pregled makedonske književnosti. Izprašujeta vsak posebej, vendar ocene vpisujeta na skupno prijavnico; drugi izpraševalec ju združi v skupno oceno. Podobno je tudi pri predmetu Primerjalna slovanska književnost (S 2. letnika), ZSD I in II itd. Nepedagoške ure so dodatek rednim uram na slovenistiki z izjemo jezikovne in literarne didaktike v 3. letniku in ne alternativa tem uram. Kadar jih vodi asistent, se ne končajo z izpitom, ampak je obveznost študenta uspešno predstavljen referat; brez tega se ni mogoče prijaviti k izpitu iz matičnega dela predmeta.

Diplomski seminar iz jezika in literature vpisujejo vsi študentje (dvopredmetni po enega, enopredmetni pri literaturi po dva), ne glede na to, ali v njem delajo diplomsko nalogo ali ne. Jezikovni diplomski seminar obiskujejo študentje 3. in 4. letnika skupaj. Tematika izbirnih seminarjev v 3. in 4. letniku je povezana s študijskim programom in učiteljevim raziskovalnim delom. Sodelovanje v seminarjih je obvezno. Če se študent odloči za diplomsko nalogo v literarnozgodovinskem seminarju, potem mora v jezikoslovnem seminarju napisati seminarski referat, ča pa dela diplomsko nalogo iz jezika, potem mora napisati literarni seminarski referat. Referati v diplomskem seminarju se vpisujejo v indeks in na poseben formular, tako kot tudi obveznosti pri vseh tistih predmetih, ki se ne končajo iz izpitom.

Razmerje med jezikovnimi in literarnimi urami, med pedagoškim in nepedagoškim študijem ter med enopredmetnim in dvopredmetnim študijem