Slovenščina:
Študijski program z literaturo in seznam predavanj za smer Slovenski jezik in književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (http://www.ijs.si/lit/prog_spl.html).

Nazaj k splošnemu programu

Književnost

Opisi predmetov vsebujejo tudi študijsko literaturo. Pri daljših seznamih se predvideva le informativno poznavanje navedenih del. Študent naj si jih v knjižnici izposodi, prelista in izpiše, kar se mu zdi posebej pomembno, natančneje pa se loti le tistih, ki so na predavanjih ali v seminarju izrecno priporočena. Podobno se je ravnati, kadar so npr. pri posameznem avtorju našteta vsa njegova dela v okviru zbranih del: prebrati je treba pomembne dele tekstnokritičnega komentarja v opombah in besedila, ki so v seminarju posebej imenovana, vse drugo je našteto za boljšo orientacijo po leposlovnem svetu in seveda v priporočilo ambicioznim med študenti. Dela so dveh obveznostnih stopenj. Enopredmetni slovenisti naj bi pregledali ali preštudirali vsa navedena dela. Kjer so navedeni celi avtorski opusi v okviru Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, se pričakuje zlasti študij uredniških uvodov k tekstnokritičnim opombam. Pri komentiranih izdajah je treba seveda prebrati tudi spremno besedo. Navedene so le najpomembnejše izdaje enega dela.

Uvod v študij slovenske književnosti

Predmet navaja študenta na samostojni študij: najprej na branje besedil, potem pa na obiskovanje knjižnic (v navadi so ekskurzije v ljubljanske knjižnice in arhiv), na iskanje literature po katalogih, bibliografijah in leksikonskih pomagalih, izpisovanje in izdelavo lastne bibliografske zbirke, zapisovanje na predavanjih, referatno in izpitno strategijo ter retoriko. Za vajo mu nalaga oblikovanje povzetka (leposlovnega in strokovnega dela), zapisnika predavanja, literarne kritike, recenzije, tekstne kritike, interpretacijskega eseja in analize. Vse te oblike je treba razumeti kot pripravo na pisanje diplomske naloge. Študentu naj pomaga najti pravo mesto literarne vede med humanističnimi znanostmi, opredeliti njen odnos do jezikoslovja, razmejiti slovensko literarno vedo od primerjalne, napraviti jasno mejo med pisanjem leposlovja in proučevanjem le-tega ter ga usmeriti v razmislek o smislu in funkciji literature in literarne vede. Daje pregled nad orodji in postopki (metodami) ter nad terminologijo literarne vede, posebej še slovenske, informira o njenem nastanku in organiziranosti na filozofski fakulteti, akademiji in inštitutih. Seznanja s poglavitnimi deli stroke: literarnimi teorijami, literarnimi zgodovinami, monografijami. Študent se pri Uvodu izuči v tehniki strokovnega pisanja: kako segmentirati spis, kako citirati, vrivati v citat svoje pripombe in izpuščati iz citata, kako sestaviti opombe, seznam literature, stvarno kazalo, grafikone in tabele. Narekuje mu, kakšen naj bo tipkopis, kako oblikovati besedilo z računalnikom, kako lektorirati, korigirati in tehnično urediti rokopis. Študentovi vednosti dodaja tudi temelje tipografije. Nekaj ur je namenjenih delu na računalniškem terminalu v fakultetni računalniški učilnici: iskanju bibliografskih podatkov ter podatkovnih zbirk, pregledovanju ponudbe na svetovnem spletu (www), hipertekstu in drugim standardom za digitalni zapis literarnih in literarnovednih besedil.

Enopredmetni slovenisti obravnavajo vsa ta poglavja v okviru večjega števila ur bolj potanko, dodatno pozornost pa posvečajo zgodovini in metodologiji slovenske literarne vede.

Oblika dela pri predmetu je kombinacija vaj in predavanj, spodbuja naj študenta k samostojni tvornosti. Študenti zahajajo k predmetu v skupinah.

Predmet je razumljen kot prvi v vrsti teoretičnih predmetov na slovenski književnosti (v drugem letniku sledi literarna teorija, v četrtem tipologija slovenske književnosti). Obveznosti študenta: krajši pozitivno ocenjeni in v seminarju predstavljeni pisni izdelek (tri strani za dvopredmetnike, sedem strani za enopredmetnike), ki je vstopnica za izpit ob koncu drugega semestra. Izpit je iz pisnega in ustnega dela. Slabo opravljeni pisni test študentu onemogoči nadaljevanje v ustnem delu izpita. Osnovna literatura pri predmetu je učbenik Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti, zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti Mirana Hladnika (1997; http://www.ijs.si/lit/spisovn.html). Tu je našteta in ažurirana vsa druga literatura, s katero naj se študent od daleč seznani. Natančneje mora preštudirati od tega le tista dela, ki so posebej napovedana za obravnavo v seminarju.

Računalništvo za filologe

Na urniku se predmet nahaja v okviru Uvoda v študij slovenske književnosti.

Teme:

• Računalnik kot komunikacijsko sredstvo
  • elektronska pošta in delo na centralnem računalniku
  • prenos datotek med osebnim računalnikom in omrežnim strežnikom
  • iskanje po svetovni informacijski mreži (internetu)
  • uporaba tujih javno dostopnih besedilnih zbirk
  • oblikovanje svoje domače strani na fakultetnem strežniku
• računalniška in programska oprema za pripravo in analizo besedil
• prenašanje besedil med različnimi programi in računalniki
• osnove urejevalnika -- programa za vnos in urejanje besedila
• nabor zankov: od ASCII do unicode
• gradniki besedila: črke, besede, stavki, odstavki in strani
  • njihova določitevin osnovni opis
  • standardi za označevanje besedil: SGML, TEI
• besedilo kot podatkovna zbirka
  • poizbedbe po označenem besedilu
  • uporaba enojezičnega slovarja (SSKJ)
  • konkordance in iskanje po zbirki z domačimi in tujimi besedili
  • od besedila do frekvenčnega in obrnjenega slovarja besed
• osnovni statistčni opis besedila
  • porazdelitev črk, besed in dolžin
  • krivulje rasti
  • diagrami stavčnih dolžin
• strojno branje besedila (OCR), osnove in praktična uporaba
• strojno prevajanje besedila, stanje in perspektive
• graditev dvojezičnega slovarja in njegova uporaba pri prevajanju
• označevanje besedila s pomočjo sproti rastočega lematizacijskega slovarja

Literarna teorija

Predmet uvaja študente v temeljne probleme literarne teorije:

• kaj je literatura, kaj jo z ostalim sporočanjem in znakovnim predstavljanjem druži, katere besedilne poteze in sprejemalne okoliščine pa ustvarjajo zavest o njeni posebnosti, kakšne so njene sorodnosti z ostalimi umetnostmi;
• s katerimi metodami veljavno razpravljamo o njej, kako jo razumevamo in glede na kaj jo vrednotimo, kakšne vloge ji pripisujemo;
• kako so zgrajena besedila, da v njih odkrivamo skladja posameznih ravnin, prvin in vzorcev, kaj je v njih, da učinkujejo literarno;
• zakaj in kako jih razvrščamo v zvrsti, vrste, žanre, tipe ter kaj te oblike so, kako in čemu obstajajo ter se zgodovinsko spreminjajo;
• kaj vzpostavlja pomensko in slogovno identiteto književnega dela, kako se v njem preoblikuje gradivo literarnih in neliterarnih jezikov preteklosti ali sedanjosti, kako se vanj vpisujejo družbenozgodovinski in duhovni konteksti, avtorjevi načrti, ideologije in vrednostni sestavi;
• kako literarno besedilo nagovarja in spreminja svoje bralstvo.

Z razmišljanjem o teh vprašanjih se literarna veda šele profilira kot samostojna panoga.

Predavanja, vaje in študijska literatura seznanjajo študente z osnovnimi (tradicionalnimi in sodobnimi) literarnoteoretičnimi pojmi ter jih učijo veščin njihove uporabe pri literarnovednih raziskavah in razčlembah. Ti pojmi so: literarnost, literarni sistem, konvencije, institucije in kanon -- reprezentacija/predstavljanje, diskurz, znak, kod, informacija, tekst, govorno dejanje -- struktura, izraz in vsebina, kohezija in koherenca, tema, smisel -- fikcionalnost, večpomenskost/nedoločljivost, konotativnost in evokativnost, samonanašanje in estetskost - zvrst (poezija, proza, dramatika oz. lirika, epika, dramatika), ubesedovalni načini (opis, pripoved; poročanje, dialog, izpoved), etološki tipi (tragično, komično, groteskno itn.), vrste, oblike in žanri (roman, povest, sonet, komedija, tragedija, groteska, ep, parodija itn.) -- verz in proza, ritem, metrika, zvočna ujemanja -- medbesedilnost -- subjekt, identiteta, stil, perspektiva, dialoškost -- zgodba in pripoved, predstavljeni prostor in čas, uprizoritev -- tropi in figure (metafora, metonimija, sinekdoha, simbol, alegorija, paralelizem, ponavljanja itn.) -- ideologija, interes, strategija, vrednostni sestav -- recepcija, branje, obzorje pričakovanj, interpretacija, metakomunikacija itn.

Obveznosti študenta: Izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela: pisni del -- kolokvij iz analize literarnega besedila (po koncu vaj iz LT); ustni del -- k njemu so pripuščeni tisti, ki imajo pozitivno ocenjen kolokvij, vsaj 50--odstotno aktivno udeležbo na vajah in pozitivno ocenjen krajši referat iz literarne teorije (5--10 str.).

Študijska literatura:

A. Preštudirati (vsi)

Matjaž Kmecl: Mala literarna teorija. Založba M & N, ⁴1996.

Janko Kos: Očrt literarne teorije. DZS, ²1994.

B. Poznati, prebrati (3 dela po izbiri za E, 1 delo za D)

Aristoteles: Poetika. Druga, dopolnjena izdaja. Prev., uvod in opombe napisal K. Gantar. Cankarjeva založba, 1982.

Mihail Bahtin: Teorija romana. Prev. D. Bajt, spr. beseda A. Skaza. Cankarjeva založba, 1982. 41--180, 371--424.

Roland Barthes: Retorika Starih. Elementi semiologije. Prev. R. Močnik, Z. Skušek-Močnik. ŠKUC; Filozofska fakulteta, 1990.

Roman Ingarden: Literarna umetnina. Prev. in spr. bes. F. Jerman. ŠKUC; FF, 1991.

Jurij M. Lotman: Struktura umetničkog teksta. Beograd: Nolit, 1976.

Henryk Markiewicz: Glavni problemi literarne vede. DZS, 1977.

René Wellek in A. Warren: Teorija književnosti. Beograd: Nolit, ²1974.

Roman Jakobson: Lingvistični in drugi spisi. Prevedli D. Bajt idr., spr. bes. R. Močnik. ŠKUC, FF, 1989. (2., 3. in 4. razprava.)

Jan Mukaøovský: Estetske razprave. Prev. in spr. bes. F. Jerman. Slovenska matica, 1978. 27--158, 229--250, 267--293.

Ruski formalisti: Izbor teoretičnih besedil. Ur. D. Bajt in A. Skaza. Mladinska knjiga, 1984. 11--131, 152--213, 338--370, 400--405.

Sodobna literarna teorija: Zbornik. Prev. U. Grilc idr., ur. A. Pogačnik. Krtina, 1995.

C. Izbor literarnoteoretične literature za poglobljenejši študij in raziskave

Slovarji in leksikoni:

A dictionary of modern critical terms. Ur. Roger Fowler. New York: Routledge & Kegan Paul, 1987.

Encyclopedia of contemporary literary theory: Approaches, scholars, terms. Ur. Irena R. Makaryk. Toronto idr.: Univ. of Toronto press, 1993.

Encyclopaedic dictionary of semiotics: Tome 1--3. Gl. ur. Thomas A. Sebeok. Berlin -- New York: de Gruyter, 1986.

Kratkaja literaturnaja enciklopedija, 1--9. Moskva: Sovetskaja enciklopedija, 1962--78.

Literatura. CZ, 1977 (Leksikoni Cankarjeve založbe).

Literaturnyj enciklopedičeskij slovar'. Ur. V. M. Koževnikov, P. A. Nikolaev. Moskva: Izdavatel'stvo Sovetskaja enciklopedija, 1987.

Rečnik književnih termina. Beograd: Institut za književnost i umetnost -- Nolit, 1985.

Reallexikon der deutschen Literaturgeschichte, 1--5. Ur. Werner Kohlschmidt idr. Berlin: de Gruyter, 1985--88.

Sachwörterbuch der Literatur. Ur. Gero von Wilpert. Stuttgart: Kröner, ⁷1989.

Slovník literárni teorie. Ur. Štepan Vlašin. Praga: Československý spisovatel, ²1984.

S³ownik terminów literackich. Ur. J. S³awiñski. Wroclaw idr.: Ossolineum, ²1988.

Katie Wales: A dictionary of stylistics. London; New York: Longman, 1989.

Uvodi, pregledi, sinteze:

Miroslav Beker: Suvremene književne teorije (ruski formalizam, francuska nova kritika, poststrukturalistička američka kritika, estetika recepcije, marksistička kritika). Zagreb: SNL, 1986.

Terry Eagleton: Književna teorija. Zagreb: SNL, 1987.

Kajetan Gantar: Antična poetika. DZS, 1985.

Janko Kos: Morfologija literarnega dela. DZS, 1981 (Literarni leksikon, 15).

Janko Kos: Literatura. DZS, 1978 (Literarni leksikon, 2).

Vladimir Kralj: Dramaturški vademekum. MK, ²1984.

Jürgen Link: Literaturwissenschaftliche Grundbegriffe. München: Fink, ²1979 (UTB, 305).

Maria Renata Mayenowa: Poetyka teoretyczna. Wroclaw itd., 1979.

Misel o moderni umetnosti: izbrani eseji in odlomki. Ur. in spr. besedo napisal J. Vrečko. MK, 1981 (Kondor, 190).

Anton Ocvirk: Literarna teorija. DZS, 1978 (Literarni leksikon, 1).

Janusz S³awiñski idr.: Zarys teorii literatury. Varšava, ⁵1986.

Théorie litteraire: problèmes et perspectives. Ur. Marc Angenot, Jean Bessière, Douwe Fokkema, Eva Kushner. Paris: Presses universitaires de France, 1989.

Silva Trdina: Besedna umetnost, 2: Literarna teorija. MK, 1969.

Uvod u književnost: Teorija, metodologija. Ur. Z. Škreb, A. Stamač. Zagreb: Globus, ⁴1986.

Ostalo:

M. H. Abrams: Dekonstrukcijski angel. Prev. V. Snoj. Literatura 5/24--25 (1993), 107--119.

Louis Althusser: Ideologija in ideološki aparati države. Althusser idr.: Ideologija in estetski učinek. Cankarjeva založba, 1980. 35--99.

Drago Bajt: Znanstvena fantastika. Pojem, njegov pomen, obseg in razvoj pri nas. Otrok in knjiga 12 (1981), 24--31.

Aleš Bjelčevič: Literarna veda, teorija pomena in umetna inteligenca. Slavistična revija 39/2 (1991), 165--181.

Miroslav Červenka: Večerna šola stihoslovja: štiri študije iz let 1975--83. Prev. A. Lipovec. ŠKUC; FF, 1989 (Studia humanitatis). Uvod, 1., 2., 3. pogl. in spremna beseda T. Pretnarja.

Paul De Man: Odpor do teorije. Prev. V. Snoj. Literatura 6/34 (1994), 52--67.

Marjan Dolgan: Pripovedovalec in pripoved. (Njegovo vrednotenje pripovedovanega). Maribor: Obzorja, 1979.

Marjan Dolgan: Kompozicija Pregljevega pripovedništva. Koper: Lipa, 1983.

Darko Dolinar: Hermenevtika in literarna veda. DZS, 1991 (Literarni leksikon, 47).

Darko Dolinar: O literarnoznanstvenih in literarnozgodovinskih metodah. Jezik in slovstvo 36/1--2 (1990/91), 1--9.

Darko Dolinar: Spremembe paradigem v novejši slovenski literarni vedi? Individualni in generacijski ustvarjalni ritmi s slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ur. M. Juvan in T. Sajovic. ZIFF, 1994. 13--21.

Umberto Eco: Fikcijski protokoli. Prev. N. Dobnik. Literatura 6/40 (1994), 44--59.

Umberto Eco: A theory of semiotics. Bloomington: Indiana University press, 1979.

Thomas S. Eliot: Tradicija in individualni talent. Prev. J. Stanek. T. S. Eliot: Iz pesmi, dram in esejev. Cankarjeva založba, 1977 (Nobelovci, 36). 217--225.

Formalizem/ formalism/ das Formalismus: Mednarodni kolokvij. Slovensko društvo za estetiko, 1992.

Michel Foucault: Red diskurza. Vednost, oblast, subjekt. Krt, 1991.

Hugo Friedrich: Struktura moderne lirike od srede devetnajstega do srede dvajsetega stoletja. Prev. D. Dolinar. DZS, 1972.

Helga Glušič: Dramatika. H. Glušič idr.: Lirika, epika, dramatika. Murska Sobota: Pomurska založba, ²1971. 61--69.

Niko Grafenauer: Kritika in poetika. Mrb.: Obzorja, 1974 (Znamenja 48).

Meta Grosman: Procesi branja. Bralec in književnost. 1989.

Miran Hladnik: Elektronski literarnovedni viri in računalniško pisanje. Jezik in slovstvo 40/7 (1994/95), 243--254.

Miran Hladnik: Evropa in Amerika pa slovenska literarna veda. 31. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj. Ur. M. Orožen. FF, 1995. 111--121.

Miran Hladnik: Količinske in empirične raziskave literature. Slavistična revija 43/3 (1995), 319--340.

Miran Hladnik: Prežihov "Boj na Požiralniku" in metodološka vprašanja analize pripovedne proze. Slavistična revija 36/4 (1989), 339--348.

Miran Hladnik: Povest. DZS, 1991 (Literarni leksikon, 36).

Miran Hladnik: Trivialna literatura. DZS, 1983 (Literarni leksikon, 21).

Roman Ingarden: Eseji iz estetike. Prev. F. Jerman. Slovenska matica, 1980.

Andrej Inkret: Drama kot literarna umetnina in/ali kot gledališki tekst. Primerjalna književnost 9/1 (1986), 1--8.

Aleksandr V. Isačenko: Slovenski verz. Partizanska knjiga -- Znanstveni tisk, ²1975.

Hans Robert Jauss: Estetika recepcije: Izbor studija. Prev. D. Gojkoviæ. Beograd: Nolit, 1978. (Književnost i civilizacija): Istorija književnosti kao izazov nauci o književnosti, Parcijalnost estetike recepcije.

Miha Javornik: Dialog, dialogizacija in karnevalsko sprejemanje sveta. Jezik in slovstvo 34/7--8 (1988/89), 179--182.

Miha Javornik: Problem časa in prostora v romanu Mojster in Margareta M. A. Bulgakova. Jezik in slovstvo 32/2--3 (1986/87), 98--105.

Gojko Jovanoviæ: Literatura in mit. Primerjalna književnost 3/2 (1980), 34--46.

Hermina Jug-Kranjec: Semantika umetnostnega besedila. Jezik in slovstvo 32/6 (1986/87), 165--177.

Marko Juvan: Imaginarij Krsta v slovenski literaturi: Medbesedilnost recepcije. Literatura, 1990. 1.-5. pogl.

Marko Juvan: Uvod v medbesedilno branje (pesmi). Jezik in slovstvo 37/3--4 (1991/92), 53--61.

Marko Juvan: Pesmi v stereofoniji: Skica za medbesedilne figure. Slavistična revija 40/1 (1992), 43--59.

Marko Juvan: Vpliv in medbesedilnost: Detronizacija ali retorizacija vpliva? Primerjalna književnost 14/2 (1991), 23--40.

Marko Juvan: Slovenski Parnasi in Eliziji: Literarni kanon in njegove uprizoritve. Individualni in generacijski ustvarjalni ritmi v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ur. M. Juvan -- T. Sajovic. ZIFF, 1994. 277--315.

Marko Juvan: Parodija kot medbesedilna vrsta. 29. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj. Ur. M. Hladnik. FF, 1993. 121--143.

Marko Juvan: Sonet, avtoreferencialnost in parodičnost. Literatura 7/53 (1995), 52--86.

Valentin Kalan: Aristotelova teorija umetnostnega predstavljanja -- mimezis. Primerjalna književnost 14/2 (1991), 1--22.

Valentin Kalan: Pesniška iluzija in apologija resnice v umetnosti: Aristotel: Poetika, 24. in 25. poglavje. Primerjalna književnost 15/2 (1992), 39--58.

Jelka Kernev-Štrajn: Naratološki modeli in dvoravninska koncepcija narativne strukture. Primerjalna književnost 18/2 (1995), 31--58.

Matjaž Kmecl: Epika. H. Glušič idr.: Lirika, epika, dramatika. Murska Sobota: Pomurska založba, ²1971. 39--59.

Matjaž Kmecl: Liričnost in "spominjanje". Jezik in slovstvo 24 (1978/79), 210--11.

Matjaž Kmecl: Novela v literarni teoriji. Maribor: Obzorja, 1975.

Marjana Kobe: Mladinska književnost in literarna veda. Slavistična revija 29/1 (1981), 114--119.

Gregor Kocijan: Kratka pripovedna proza od Trdine do Kersnika. DZS, 1983. 7--60.

Metka Kordigel: Poskus literarnoteoretične definicije znanstvene fantastike. Slavistična revija 40/3 (1992), 291--308.

Alenka Koron: O uvodih v naratologijo. Primerjalna književnost 11/1 (1988), 51--63.

Jože Koruza: Dramatika. Jezik in slovstvo 16/3 (1970), 63--68.

Jože Koruza: Poskus tipološke opredelitve vložnice in njenih oblik. Slavistična revija 25/2--3 (1977), 233--252.

Janko Kos -- Sonja Čokl -- Marija Sajko -- Mojca Poznanovič: Literarna teorija pri pouku književnosti. Zavod RS za šolstvo, 1996.

Janko Kos: K vprašanju literarnih smeri in obdobij. Primerjalna književnost 5/1 (1982), 1--20.

Janko Kos: Literarne tipologije. DZS, 1990 (Literarni leksikon, 34).

Janko Kos: Marksizem in problemi literarnega vrednotenja. MK, 1983.

Janko Kos: Razvojni premiki v slovenski literarni vedi po 1945. Razprave = Dissertationes 14 (1991), 23--43.

Janko Kos: Roman. DZS, 1983 (Literarni leksikon, 20).

Janko Kos: Lirika. DZS, 1993 (Literarni leksikon, 39).

Janez Krek: K ženski literaturi. Problemi-Eseji 31/1--2 (1993), 251--63.

Julia Kristeva: Ljubezenske bolečine: Polje metafore. Prev. S. Koncut. Literatura 6/41 (1994), 55--63.

Laura Marcus: Literatura, identiteta in avtobiografski diskurz. Primerjalna književnost 15/1 (1992), 31--41.

Metafora, figure i značenje: zbornik teorijskih radova. Prev. L. Cvijetiæ-Karadžiæ idr. Beograd: Prosveta, 1986.

J. Hillis Miller: Vloga literarne teorije danes. Prev. D. Pavlič. Literatura 5/24--25 (1993), 99--106.

Rastko Močnik: Raziskave za sociologijo književnosti. DZS, 1983.

Boris A. Novak: Oblika, ljubezen jezika: Recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji. Maribor: Obzorja, 1995.

Anton Ocvirk: Evropski verzni sistemi in slovenski verz. DZS, 1980 (Literarni leksikon, 9--10).

Anton Ocvirk: Literarno delo in jezikovna izrazna sredstva. DZS, 1981 (Literarni leksikon, 11).

Anton Ocvirk: Novi pogledi na pesniški stil. Literarna umetnina med zgodovino in teorijo II. 1979.

Anton Ocvirk: Pesniška podoba. DZS, 1982 (Literarni leksikon, 16).

Boris Paternu: Jezik znanosti in jezik poezije. Slovenski jezik v znanosti 2. ZIFF, 1989.

Boris Paternu: Pripoved v literarni znanosti. Razpotja slovenske proze. Novo mesto: Dolenjska založba, 1993. 217--223.

Pavao Pavličiæ: Književna genologija. Zagreb: SNL, 1983.

Chaim Perelman: Kraljestvo retorike. Znanstveno in publicistično središče, 1993.

Svetozar Petroviæ: Oblik i smisao: Spisi o stihu. Novi Sad: Matica srpska, 1986.

Dušan Pirjevec: Filozofija in umetnost in drugi spisi. Ur. I. Zabel. Aleph, 1991. 7--74, 91--122, 189--217.

Dušan Pirjevec: Metafizika in teorija romana: (Predavanja 1975--76). Nova revija, 1992.

Dušan Pirjevec: Strukturalna poetika. 1981 (Literarni leksikon, 12).

Denis Poniž: Esej. DZS, 1984 (Literarni leksikon, 33).

Denis Poniž: Komedija in mešane dramske zvrsti. Znanstveno in publicistično središče, 1995.

Denis Poniž: Slovenski jezik, literatura, računalniki. Mrb.: Obzorja, 1974.

Denis Poniž: Tragedija. DZS, 1994 (Literarni leksikon, 42).

Poststrukturalizem/ dekonstrukcija. Primerjalna književnost 16/1 (1993). Prispevki J. Kosa, J. Škulj, V. Snoja, A. Koron, T. Hribarja, R. Rihe.

Amna Potočnik: Matematična analiza Cankarjevih dram. Primerjalna književnost 18/1 (1995), 43--68.

Tone Pretnar: Ocvirkov pogled na zgodovino in zgradbo slovenskega verza skozi prizmo evropskih verznih sistemov. Slavistična revija 29/1 (1981), 95--99.

Tone Pretnar: Metrika prevoda. Slavistična revija 26/1 (1978), 3--18.

Tone Pretnar: V verzih po slovensko. 28. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj. FF, 1992. 99--107.

Dimitrij Rupel: Literarna sociologija. DZS, 1982 (Literarni leksikon, 23).

Igor Saksida: Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko. Mrb.: Obzorja, 1994.

Aleksander Skaza: Historičnotipološka opredelitev "groteske" v literaturi. 18. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj. FF, 1982. 93--111.

Aleksander Skaza: Pojem (umetniški) "tekst". Jezik in slovstvo 24 (1978/79), 211--2.

Marija Stanonik: Iz kaosa v kozmos: kontekstualnost in žanrski sistem slovenskega odporniškega pesništva 1941--1945. = Borec 47/538--539 (1995). 12--58.

Janez Strutz: Casarsa, Mat(t)erada, Vogrče/Rinkenburg: ali medregionalnost in literatura -- koncept regionalnega težišča celovške komparativistike. Primerjalna književnost 13/1 (1990), 1--14.

Suvremena teorija pripovijedanja. Ur. V. Biti. Zagreb: Globus, 1992.

Jola Škulj: Kulturna identiteta kot dialogizem. Primerjalna književnost 15/1 (1992), 21--30.

Jola Škulj: Paradigmatizacija proznih struktur. Primerjalna književnost 4/2 (1981), 1--14; 5/1 (1982), 35--47.

Jelica Šumič-Riha: Teorija estetskega učinka in vloga komunikacije. Ingarden-Iser-Austin. Primerjalna književnost 8/1 (1985), 34--41.

Božena Tokarz: Na poti k raziskovalno funkcionalni formuli toposa. Prev. T. Pretnar. Slavistična revija 26/2 (1978), 161--176.

Tomo Virk: Duhovna zgodovina. DZS, 1989 (Literarni leksikon, 35).

Hayden White: Problem pripovedi v sodobni teoriji zgodovinopisja. Vsi Tukididovi možje: sodobne teorije zgodovinopisja. Ur. O. Luthar. Krt, 1990. 95--135.

Franc Zadravec: Lirika. H. Glušič idr.: Lirika, epika, dramatika. Murska Sobota: Pomurska založba, ²1971. 7--37.

Franc Zadravec: Literatura maloštevilnega naroda, komparativistika in literarna teorija. Jezik in slovstvo 33/4 (1987/88), 81--90.

Peter V. Zima: Intepretacija in dekonstrukcija: Iterativnost in iterabilnost. Primerjalna književnost 18/1 (1995), 69--73.

Časopisi, zborniki, ki jih je priporočjivo spremljati:

Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Obdobja, Literatura, Problemi, Nova revija, Sodobnost, Dialogi.

Starejša slovenska književnost

Referat je za nepedagoške enopredmetne sloveniste pogoj za pristop k izpitu iz tega predmeta.

Študenti dobijo vpogled v vpliv umetelno oblikovanih slovstvenih besedil na oblike sporočanja (ustno slovstvo, pismenost, književnost). Ugotoviti morajo tudi vrednost starejše slovenske književnosti kot pomembno predstopnjo novejše.

Uvod: Dejavniki in specifičnosti slovenskega kulturnega integriranja in razvoja. Značilnosti ustnega slovstva, pismenstva in književnosti. Funkcija posameznih medijev v starejših obdobjih slovenskega slovstvenega razvoja, obseg in posebnosti njihovega repertoarja, medsebojno prepletanje. Vprašanje latinske in tujejezične slovstvene dejavnosti na Slovenskem.

Praslovenska doba: Kulturnozgodovinska podoba časa.

Srednji vek: Kulturnozgodovinski okvir. Posebnosti kulturnega življenja v posameznih fazah obdobja, v zgodnjem, visokem in poznjem srednjem veku. Verska pogojenost in zaznamovanost literarne dejavnosti. Oblike posvetne slovstvene ustvarjalnosti, njeni nosilci in njena družbena razslojenost. Spomeniki slovenskega pismenstva (Brižinski spomeniki, Rateški, Stiški in Starogorski rkp.).

Humanizem: Odmevi humanizma na Slovenskem in slovenski humanisti. Spremembe v miselnosti in dejavnosti posameznih družbenih slojev. Protestantizem na Slovenskem in njegova književna dejavnost. Primož Trubar. Sebastjan Krelj. Jurij Dalmatin. Drugi slovenski verzifikatorji in pisci (Bohorič, Juričič, Schweiger, Kumpreht, Znojilšek).

Barok: Protireformacija in književni program Tomaža Hrena. Versko-gledališka dejavnost novih redov (jezuiti, kapucini). Prehodna faza slovenskega pismenstva. Kalobški rokopis. Obnova književne dejavnosti (Schönleben, Kastelec). Slovenska baročna pridiga: o. Janez Svetokriški, o. Rogerij Ljubljanski, Jernej Basar. Poljudnejše oblike slovenske književnosti. Frančišek Miha Paglovec.

Razsvetljenstvo: Idejne silnice dobe. Tri faze literarnega razvoja: baročno klasicistična, rokokojska (klasicistična) in predromantična. O. Marko (Pohlin). Anton Feliks Dev in začetki posvetnega pesništva (Pisanice od lepeh umetnost). Jurij Japelj. Žiga Zois. Anton Tomaž Linhart in začetki meščanskega gledališča. Valentin Vodnik, Leopold Volkmer, Štefan Modrinjak, Urban Jarnik, Valentin Stanič.

Srednji vek

Obvezna literatura:

Srednjeveško slovstvo. Ur. J. Pogačnik. 1972 (Naša beseda).

I. Grafenauer: Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva. Celje, 1973. 19--90 (Znanstvena knjižnica, Nova serija, 1).

T. Logar, B. Pogorelec, J. Koruza: Starogorski slovenski rokopis iz konca 15. stoletja. JiS 1973/74. 192--211.

L. Legiša in F. Tomšič: Pismenstvo. ZSS, I. SM, 1956. 139--184.

J. Pogačnik: Slovstvo v srednjem veku. ZSS, I. Obzorja, 1968. 7--93.

Dodatna literatura:

Brižinski spomeniki. Ur. F. Ramovš in M. Kos. Akademska založba, 1937 (Akademska biblioteka, 9).

Brižinski spomeniki. Znanstvenokritična izdaja. Slovenska knjiga, 1992; SAZU, 1992 (Monumenta Slovenica, III). I. Grafenauer: Celovški rokopis iz Rateč. Razprave SAZU, II, razr. 3. 5--63.

Stiški rokopis. Študije. Slovenska knjiga, 1992 (Monumenta Slovenica II).

M. Smolik: Srednjeveške pesmi. Odmev verskih resnic in kontroverz v slovenski cerkveni pesmi od začetkov do konca 18. stoletja. 1963. 75--107.

F. Kidrič: Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrti. SM, 1929--38. 1--16.

F. Petre: Srednjovjekovna pismenost u Sloveniji. Zbornik radova, III. Sveučilišče u Zagrebu, FF, 1955. 83--98.

J. Kos: Prevrednotenje srednjega veka. VI. SSJLK, 1970. 66--73.

Srednji vek v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ur. Jože Toporišič. 1990 (Obdobja, 10).

Humanizem in reformacija

Obvezna literatura:

A. Slodnjak: Slovensko slovstvo. MK, 1968. 19--20.

J. Koruza: Vprašanje slovenskih puntarskih pesmi. Kmečki upori v slovenski umetnosti. 1974. 47--67.

P. Trubar: Catechismus in der Windischenn Sprach samt einer kurzen Außlegung in gesangweiß. 1550; faks. 1935; 1970 (Monumenta litterarum Slovenicarum, 8).

--- --- Abecedarium und der kleine Catechismus In der Windischen Sprach. 1550; faks. CZ, 1966.

--- --- Slovenska cerkovna ordninga: Izbor. Ur. D. Šega in F. Drolc. MK, 1975 (Kondor, 153).

--- --- Ta pervi psalm ž njega trijemi izlagami. 1579; faks. 1957.

Reformacijsko slovstvo. Ur. J. Pogačnik. 1971 (Naša beseda).

Slovenski protestantski pisci. Ur. M. Rupel. 1934; 1966². *M. Rupel: Primož Trubar, življenje in delo. MK, 1962.

Dodatna literatura:

A. Sodnik: Filozof Matija Hvale: Izbrane razprave. 1975. 242--302.

S. Herberstein: Moskovski zapiski. Prev. L. M. Golia. DZS, 1951.

J. Koruza: O zapisanih primerih uradne slovenščine iz 16., 17. in 18. stoletja. JiS 1972/73: 193--200, 244--254; 1973/74: 266--268.

J. Rajhman: Prva slovenska knjiga v luči teoloških, literarnozgodovinskih, jezikovnih in zgodovinskih raziskav. Partizanska knjiga, 1977.

J. Čerin: Pesmi slovenskih protestantskih pesmaric, njih viri in njih poraba v poreformacijskih časih. Trubarjev zbornik, 1908 (ZSM, X). 126--244.

A. Kos: Družbeni nazor slovenskih protestantov. SR 1984. 59--84, 157--198.

I. Grdina: Začetki slovenske književnosti med protestantsko in katoliško reformacijo. SR 1993. 77--129.

--- --- Starejša slovenska nabožna književnost. ŠOU, 1996². (Zbirka Scripta; Književnost).

F. Kidrič: Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrti. SM, 1929--38. 17--94.

J. Pogačnik: Slovstvo v dobi reformacije in protireformacije. ZSS, I. Obzorja, 1968. 95--168.

16. stol. v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. 1986 (Obdobja, 6).

Protireformacija in barok

Obvezna literatura:

Valvasor in sodobniki. Ur. J. Pogačnik, 1971 (Naša beseda).

Valvasorjevo berilo. Ur. in prev. M. Rupel. 1951, 1969² (Akademska biblioteka, 5).

Sacrum promptuarium Janeza Svetokriškega. Ur. M. Rupel, 1937 (Akademska biblioteka, 7).

J. Höfler: Slovenska cerkvena pesmarica v 18. stol.. 1975. 10--77.

V. Novak: Prekmurske rokopisne pesmarice. JiS 1973/74. 212--217.

J. Kos, E. Umek, J. Koruza, B. Pogorelec: Nova verzifikacija iz leta 1712. JiS 1973/74. 218--243.

F. Koblar: Slovenska dramatika, I. SM, 1972. 12--23.

J. Pogačnik: Slovstvo v dobi manirizma in baroka. ZSS, I. Obzorja, 1968. 169--233.

J. Koruza: K problematiki slovenskega preroda. JiS1975/76. 104--120.

Dodatna literatura:

J. Höfler: Nekaj novega o pesmarici Tomaža Hrena. JiS1976/77. 97--104.

Liber cantionum carnolicarum, Kalobški rokopis. Ur. L. Legiša. SAZU, 1973.

J. Glonar: Med reformacijo in romantiko. LZ 1916. 262--270, 324--331, 366--372, 419--427, 461--469, 502--508.

M. Rupel: Protireformacija in barok. ZSS, I. 1956. 261--325.

J. Koruza: Monografija o elegiji v slovenski literaturi. JiS1974/75. 221--225, 314--316.

J. Koruza: Slovenska dramatika in gledališče v obdobju baroka. X. SSJLK, 1974. 115--127.

O. Romuald (Lovrenc Marušič): Škofjeloški pasijon: Faksimile rokopisa iz kapucinskega samostana v Škofji Loki. Ur. F. Koblar. MK, 1987 (Kondor, 238).

F. Šebjanič: Štefan Küzmič in njegovo delo. Pomurska založba, 1976.

Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. 1989 (Obdobja 9).

Od baroka k razsvetljenstvu

Obvezna literatura:

J. Koruza: O začetkih slovenskega pesništva. JiS1971/72. 222--227.

J. Koruza: Značaj pesniškega zbornika Pisanice od lepeh umetnost. Maribor: Obzorja, 1993.

Valentin Vodnik: ID. Ur. J. Koruza. MK, 1970 (Kondor, 116).

--- --- ZD. Ur. J. Kos. DZS, 1988.

Ž. Zois: Pisma Vodniku. Prev. J. Stabej. M. Pohlin, Ž. Zois, A. T. Linhart, V. Vodnik, ID. 1970. 15--58 (Naša beseda).

U. Jarnik: Pesmi. Ur. A. Slodnjak. Koroška in koroški Slovenci. 1971. 302--311.

A. T. Linhart: Županova Micka, Veseli dan ali Matiček se ženi. Ur. A. Gspan. 1965 (Kondor, 83); 1972; 1974; 1950 (ZD, I).

Š. Modrinjak. Ur. S. Kotnik in J. Pogačnik. Obzorja, 1974.

A. Gspan: Razsvetljenstvo. ZSS, I. 1956. 327--440.

J. Pogačnik: ZSS, II. Obzorja, 1969.

B. Paternu: Tematska kontinuiteta pri uvajanju novih stilov v slovensko pesništvo od baroka do moderne. B. Paternu, Pogledi na slovensko književnost, I. 1974. 111--158.

Dodatna literatura:

Pisanice od lepeh umetnost. 1779--1781 in rkp.; faks. MK, 1977.

V. Vodnik: Izbrane pesmi. Ur. A. Gspan. 1958 (Vezane besede, 12).

F: Petre: Vodnikov Zadovoljni Kranjec kot primer iz poezije razsvetljenstva. JiS 1969/70. 65--76.

J. Kos: Vodnikov Vršac in opisna poezija narave. SR1973. 389--412.

A. Gspan: Anton Tomaž Linhart, njegova doba, življenje in delo.

A. T. Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi. 1967. 179--303 (ISKZ, 2).

F. Zwitter: Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo. NSd 1957. 1--13.

M. Zupančič: Literarno delo mladega A. T. Linharta. SM, 1972 (Razprave in eseji, 17).

A. Gspan: Tri nova Zoisova slovenska pesemska besedila. SR 1969. 119--181.

Erich Prunč: Urban Jarnik: Textologische Grundlagen und lexikologische Untersuchungen seiner Sprache, 1--3. Celovec: Mohorjeva, 1987--88 (Studia Carinthiaca Slovenica, 1--3).

A. Slodnjak: Pesniška usoda Janeza Nepomuka Primica in Urbana Jarnika. SAZU, 1970. 5--35 (Razprave II, razr. 7).

L. Legiša: Slovenska poezija od Vodnikovih Pesmi za pokušino do priprav za Kranjsko Čbelico. SJ 1938. 63--112.

Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. 1970 (Obdobja, 1).

Obdobje slovenskega narodnega preporoda. 1991 (Obdobja, 11).

Novejša slovenska književnost I, II in III

Referat je za nepedagoške enopredmetne sloveniste pogoj za pristop k izpitom iz teh predmetov.

Predavanja dajo študentu pregled nad obsežnim literarnozgodovinskim gradivom, seminarsko delo oziroma vaje z referati pa poskrbijo za poglobljen pristop k posameznim besedilom in ponudi študentu priložnost, da preizkusi lastno interpretacijsko in analitično moč.

NSK I obravnava obdobje 1830--1900, NSK II in NSK III slovensko književnost v prvi polovici 20. stoletja (1900--1950). Predmet enakopravno obravnava vse literarne zvrsti, vrste in žanre, avtorje, obdobja in smeri, tako da je vsak semester ali vsaka dva semestra pozornost usmerjena na drugega: balada, avtobiografski roman, kmečka povest, zgodovinska povest, sonet, komedija, Prešeren, Cankar, ekspresionizem ... Avtorje, žanre, obdobja in smeri, ki se jih predavanja ne utegnejo dotakniti, je študent dolžan preštudirati po eni izmed zgodovin slovenskega slovstva in po seznamu obvezne študijske literature k temu predmetu. Predavanja in vaje so le v pomoč pri pretežno samostojnem študiju tega obsežnega področja. Pri žanrskem pristopu si predmet dovoli poseči v čas nazaj in celo v sodobnost ter tako pokazati na ustvarjalno in recepcijsko kontinuiteto.

Romantika

Obvezna literatura:

France Prešeren: Poezije, ZD, I.

--- --- Nezbrane slovenske in nemške pesmi, ZD, II.

--- --- Pesnitve in pisma. Ur. Anton Slodnjak. MK, 1962² (Kondor, 35).

Josip Stritar: Prešeren, Klasje 1866. ZD Josipa Stritarja VI.

Boris Paternu: France Prešeren in njegovo pesniško delo, 1--2. MK, 1976--77.

Boris Paternu: Poglavja o Sonetnem vencu, Krstu, Pevcu, Zdravljici in Poezijah. France Prešeren in njegovo pesniško delo, 1--2. MK, 1976--77.

Matija Čop: Pisma in spisi. Ur. Janko Kos. MK, 1983 (Kondor, 206) ali
--- --- Izbrano delo. Ur. Avgust Pirjevec. Celje, 1935 (Cvetje iz domačih in tujih logov, 6).

Janko Kos: Ideološke osnove Čopovega nazora o umetnosti. Naša sodobnost 1955.

Anton Slodnjak: O Stanku Vrazu kot slovenskem književniku. Stanko Vraz, Slovenska djela 1.

Janez Cigler: Sreča v nesreči. Kondor, 1974 (ur. Matjaž Kmecl); Hram, 1984 (ur. Jože Pogačnik in Matjaž Kmecl).

Dodatna literatura:

Zborniki: Kranjska čbelica, I-V, (1830--1834, 1848) (faksimile), Vaje (1855) (faksimile), Slovenska vila (1865), Mladika (1868).

Časopisi in revje: Novice (1843), Slovenija (1848--50), Naprej (1863), Slovenski narod (1868), Pavliha (1870), Slovenska čbela (1850), Slovenska bčela (1850--53), Slovenski glasnik (1858--68), Zvon (1870, 1876--80), Ljubljanski zvon (1881), Slovan (1884--87), Dom in svet (1888), Vesna (1892--94).

France Prešeren: Zbrano delo 1--2. Ur. Janko Kos. DZS, 1965--66 (ZDSPP).

France Kidrič: Prešeren II, Biografija: Prešeren 1800--1838: Življenje pesnika in pesmi. 1938.

Anton Slodnjak: Prešernovo življenje. MK, 1964 in kasnejše izdaje.

Josip Vidmar: Dr. France Prešeren. DZS, 1974.

Marko Juvan: Imaginarij Krsta v slovenski literaturi: medbesedilnost recepcije. Revija Literatura, 1990.

Janko Kos: Prešeren in njegova doba: študije. Lipa, 1991.

Stanko Vraz: Slovenska djela 1--2. Ur. Anton Slodnjak. Zagreb: JAZU, 1952.

Fran Petre: Poskus ilirizma pri Slovencih. SM, 1939.

Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede 19. stoletja, 1--2. Ur. Alfonz Gspan in Anton Slodnjak. SM. 1978--79.

Janko Kos: Matija Čop. Partizanska knjiga, 1979 (Znameniti Slovenci).

Realizem in naturalizem

Fran Levstik: Zbrano delo 1--11. Ur. Anton Slodnjak. DZS, 1948--80 (ZDSPP).

--- --- Tonine pesmi, ZD, 1.

--- --- Izbor lirskih in epskih pesmi iz ZD, 2: Umetnik, Ubežni kralj, Naša nesreča, Sovražnikom.

--- --- Pesmi za mladino, ZD, 2.

--- --- Martin Krpan, Popotovanje od Litije do Čateža. Ur. Blaž Tomaževič. MK, 1958 (Kondor, 20).

--- --- Sveti doktor Bežanec v Tožbanji vasi, ZD, 4.

--- --- Kritika Jurčičevega Desetega brata (pismo Jurčiču februarja 1868), ZD, 11.

--- --- Franjine pesmi, ZD, 1.

--- --- Deseti brat, ZD, 4.

--- --- Juntez, ZD, 5.

--- --- Objektivna kritika, ZD, 6.

Josip Stritar: Levstik, ZD Josipa Stritarja 4.

Boris Paternu: Estetske osnove Levstikove literarne kritike. SM, 1962.

Matjaž Kmecl: Fran Levstik. Partizanska knjiga, 1981 (Znameniti Slovenci).

Janez Trdina: Zbrano delo 1--12. Ur. Janez Logar. DZS, 1947--59 (ZDSPP).

Janez Trdina: Moje življenje, ZD, 3.

--- --- Bajke in povesti o Gorjancih, ZD, 6 in 7; Kondor, 67 (ur. Dušan Moravec).

--- --- Pripovedka od zlate hruške, ZD, 5.

--- --- Obrazi in značaji, ZD, 5.

--- --- Spomini 1, 2, ZD, 1 in 2.

--- --- Podobe prednikov: Zapiski Janeza Trdine iz obdobja 1870--1979. Ur. Snežana Štabi in Igor Kramberger. Univerzitetna konferenca ZSMS, Knjižnica revolucionarne teorije, 1987 (Krt, 30--32).

Simon Jenko: Zbrano delo 1--2. Ur. France Bernik. DZS, 1964--65; 1986² (ZDSPP).

--- --- Izbrano delo. Ur. France Bernik. MK, 1961 (Kondor, 10).

--- --- Tilka, ZD, 2.

--- --- Jeprški učitelj, ZD, 2.

--- --- Avguštin Ocepek.

--- --- Pesmi, ZD, 1.

--- --- Nezbrane pesmi, ZD, 2.

Fran Levec: Simon Jenko. Eseji, študije, potopisi. Ur. France Bernik. SM, 1965.

Janko Kos: spremna študija v knjigi Simon Jenko: Pesmi 1865. Obzorja, 1974 (ISKZ).

Boris Paternu: Jenkova filozofska lirika. B. Paternu, Pogledi na slovensko književnost, 1. Partizanska knjiga, 1974.

--- --- Struktura in funkcija Jenkove parodije v razkroju slovenske romantične epike. Pogledi, 1, 1974.

France Bernik: Simon Jenko. Partizanska knjiga, 1979 (Znameniti Slovenci).

Fran Erjavec: Izbrani spisi za mladino. 1921.

--- --- Huzarji na polici.

--- --- Ni vse zlato, kar se sveti.

--- --- Mravlja, žaba, rak.

Janez Mencinger: Zbrano delo 1--4. Ur. Janez Logar. DZS, 1961--66 (ZDSPP).

--- --- Jerica, ZD, 1.

--- --- Vetrogončič, ZD, 1.

--- --- Bore mladost, ZD, 1.

--- --- Abadon, ZD, 2; Hram (ur. Jože Pogačnik); ISKZ.

--- --- Zgubljeni, pa spet najdeni sin, ZD, 1.

--- --- Moja hoja na Triglav, ZD, 3.

Josip Jurčič: Zbrano delo 1--11. Ur Mirko Rupel. DZS, 1946--84¹ (ZDSPP).

--- --- Zbrani spisi. Ur. Ivan Prijatelj. 1919--27.

--- --- Spomini na deda, ZD, 1.

--- --- Jurij Kozjak, ZD, 1.

--- --- Domen, ZD, 1; Kondor, 47.

Josip Jurčič: Deseti brat, ZD, 3; Kondor, 37 (ur. Boris Paternu).

--- --- Hči mestnega sodnika, ZD, 4.

--- --- Sosedov sin, ZD, 4; Kondor, 47.

Josip Jurčič: Telečja pečenka, ZD, 5.

--- --- Doktor Zober, ZD, 5.

--- --- Rokovnjači, ZD, 7.

--- --- Jesensko noč med slovenskimi polharji, ZD, 1.

--- --- Božidar Tirtelj, ZD, 4.

--- --- Ivan Erazem Tattenbach, ZD, 5.

--- --- Lepa Vida. Ur. Jože Pogačnik. MK, 1974 (Kondor, 150).

Gregor Kocijan: Jurčičeva kratka pripovedna proza. Josip Jurčič: Jurčičeva kratka pripovedna proza. MK, 1978 (Kondor, 173).

Josip Stritar: Zbrano delo 1--10. Ur. France Koblar. DZS, 1953--57 (ZDSPP).

--- --- Pesmi, ZD, 1.

--- --- Dunajski soneti, ZD, 1.

--- --- Zorin, ZD, 3; Hram (ur. Jože Pogačnik).

--- --- Prešeren, ZD, 6.

--- --- Kritična pisma, ZD, 6.

--- --- Prešernova pisma iz Elizije, ZD, 1.

--- --- Dunajske elegije, ZD, 1.

--- --- Gospod Mirodolski, ZD, 3.

--- --- Rosana, ZD, 3.

--- --- Sodnikovi, ZD, 4.

--- --- Pogovori, ZD, 6 in 7.

--- --- Dunajska pisma, ZD, 7.

Ivan Prijatelj: Josip Stritar. Izbrani eseji in razprave 1. SM, 1952.

Jože Pogačnik: Josip Stritar. Partizanska knjiga, 1985 (Znameniti Slovenci).

Simon Gregorčič: Zbrano delo, 1--4. Ur. France Koblar. DZS, 1947--51 (ZDSPP).

--- --- Poezije 1, ZD, 1.

--- --- Poezije. Ur. Blaž Tomaževič. MK, 1964 (Kondor, 64).

--- --- Poezije 2, ZD, 1.

France Koblar: Simon Gregorčič. SM, 1962.

Anton Aškerc: Zbrano delo 1--7. Ur. Marja Boršnik in Vlado Novak. DZS, 1946--93 (ZDSPP).

--- --- Balade in romance, ZD, 1.

--- --- Izbrane pesmi. Ur. Anton Slodnjak. MK, 1963 (Kondor, 58).

--- --- Lirske in epske poezije, ZD, 1.

Ivan Prijatelj: Anton Aškerc. Izbrani eseji in razprave 1. SM, 1952.

Marja Boršnik: Aškerc. Študije in fragmenti. Obzorja, 1962.

--- --- Anton Aškerc. Partizanska knjiga, 1981 (Znameniti Slovenci).

Ivan Tavčar: Zbrano delo 1--8. Ur. Marja Boršnik. DZS, 1951--59; 1966² (ZDSPP).

--- --- Zbrani spisi 1--6. Ur. Ivan Prijatelj. 1921--32.

Ivan tavčar: Med gorami, ZD, 3.

--- --- Vita vitae meae, ZD, 3.

--- --- Življenje mojega življenja. Ur. Matjaž Kmecl. MK, 1990.

--- --- 4000, ZD, 4.

--- --- Janez Sonce, ZD, 4.

--- --- Cvetje v jeseni, ZD, 6; Kondor, 146 (ur. Matjaž Kmecl).

--- --- Visoška kronika, ZD, 6; ISKZ (s spremno študijo Marjana Krambergerja); Hram; Kondor, 12.

--- --- Otok in struga, ZD, 2.

--- --- Ivan Slavelj, ZD, 2.

--- --- V Zali, ZD, 3; Kondor, 146 (ur. Matjaž Kmecl).

--- --- Izza kongresa, ZD, 5.

Marja Boršnik: Ivan Tavčar, leposlovni ustvarjalec. Obzorja, 1973.

Franček Bohanec: Ivan Tavčar. Partizanska knjiga, 1985 (Znameniti Slovenci).

Fran Celestin: Naše obzorje. LZ 1883.

Marja Boršnik: Fran Celestin (Uvod). DZS, 1951.

--- --- Naše obzorje, Študije in fragmenti. Obzorja, 1962.

Janko Kersnik: Zbrano delo 1--6. Ur. Anton Ocvirk. DZS, 1947--84 (ZDSPP).

--- --- Na Žerinjah, ZD, 1.

--- --- Ciklamen, ZD, 2; Hram.

--- --- Agitator, ZD, 2; Hram (ur. Boris Paternu).

--- --- Jara gospoda, ZD, 3; Karantanija, 1966 (s spremno besedo Mirana Hladnika, 97--120).

--- --- Kmetske slike, ZD, 3; Kondor, 61 (s spremno besedo Borisa Paternuja).

--- --- Pesmi v prozi, ZD, 1.

--- --- Rošlin in Verjanko, ZD, 3.

--- --- Testament, ZD, 3.

--- --- Očetov greh, ZD, 4.

--- --- Podlistki: Nedeljska pisma, Popotna pisma, Stricu v Ameriko, ZD, 5.

--- --- Članki: Dvanajst večerov, Balade in romance, Razvoj svetovne poezije, ZD, 5.

Ivan Prijatelj: Janko Kersnik, njegovo delo in doba. Janka Kersnika zbrani spisi 6. 1910--14.

Jakob Sket: Miklova Zala (s spremno študijo Matjaža Kmecla). Obzorja, 1977 (ISKZ).

Zofka Kvedrova: Njeno življenje, Izbrano delo 6, 1940; ISKZ.

Fran Govekar: V krvi. Ur. Franček Bohanec. MK, 1966 (Kondor, 12).

Franjo Maselj -- Podlimbarski: Gospodin Franjo. Zbrani spisi 4. Ur. Janko Šlebinger. 1933.

Franjo Maselj -- Podlimbarski: Pokorno javljam. Ur. Janez Rotar. MK, 1962 (Kondor, 55).

Josip Vošnjak: Zbrani dramski in pripovedni spisi 1--3. 1889--94.

--- --- Pobratimi, ZS 1.

--- --- Doktor Dragan, ZS 3.

Josip Stare: Vanda. LZ 1888.

Josip Stare: Lisjakova hči. LZ 1892.

Fran Detela: Zbrano delo 1--6. Ur. Jakob Šolar. Mohorjeva družba, 1962--72.

--- --- Malo življenje, ZD, 1.

--- --- Trojka, ZD, 3.

Rado Murnik: Groga in drugi. LZ 1895.

Literarna zgodovina in literarnozgodovinske razprave:

Ivan Prijatelj: Književnost mladoslovencev. Ur. Janez Logar. MK, 1962 (Kondor, 54).

--- --- Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848--1895, 1--6. Ur. Anton Ocvirk in Jože Munda. DZS, 1955--85 (ZDSPP). [Izbor razprav:] O poznavanju dobe in obdobij, 1. knj.; Duševni obraz generacije "staroslovencev", 1. knj.

Matjaž Kmecl: Od pridige do kriminalke. MK, 1975.

--- --- Rojstvo slovenskega romana. MK, 1981.

Boris Paternu: Slovenska proza do moderne. Lipa, 1957¹, 1965².

--- --- Nastanek in razvoj dveh proznih struktur v slovenskem realizmu 19. stoletja. B. Paternu, Pogledi, 2. Partizanska knjiga, 1974.

--- --- Nastanek teorije realizma v slovenski književnosti. B. Paternu, Pogledi na slovensko književnost 2. Partizanska knjiga, 1974.

Jože Koruza: Slovenska dramatika od začetkov do sodobnosti: Literarnozgodovinske razprave. Ur. Gregor Kocijan. Mihelač, 1997.

France Koblar: Starejša slovenska drama. DZS, 1951 (Klasje, 25).

--- --- Slovenska dramatika [od začetkov do naturalizma]. SM, 1972.

Anton Ocvirk: Slovenci in realizem. Literarna umetnina med zgodovino in teorijo. DZS, 1978 [prvotno izšlo v Naši sodobnosti 1961/7, 8--9].

Marja Boršnik: Stilni premiki v slovenski književnosti med klasičnim in modernim realizmom. SR 1963/1--4.

Jože Pogačnik in Franc Zadravec: Zgodovina slovenskega slovstva, 1--8. Obzorja, 1968--72.
3. Klasika in romantika;
4. Realizem; ali
Zgodovina slovenskega slovstva, 1--7. Ur. Lino Legiša. SM, 1956--71.
2. Lino Legiša in Anton Slodnjak: Romantika in realizem;
3. Anton Slodnjak: Realizem;
4. Anton Slodnjak: Nova struja (1895--1900) in nadaljne oblike realizma in naturalizma.

Boris Paternu: Obdobja in slogi v slovenski književnosti: Študije. MK, 1989. 41--90.

--- --- Modeli slovenske literarne kritike: od začetkov do 20. stoletja. FF, 1989.

Obdobje romantike v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi: tipološka problematika ob jugoslovnskem in širšem evropskem kontekstu. FF, 1981 (Obdobja 2).

Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi: tipološka problematika ob jugoslovanskem in širšem evropskem kontekstu. FF, 1982 (Obdobja 3).

Gregor Kocijan: Kratka pripovedna proza od Trdine do Kersnika. DZS, 1983.

Moderna, ekspresionizem, socialni realizem

Ogledati si nove literarne časopise: Rdeči pilot (1922), Trije labodje (1922), Mladina (1924--28), Svobodna mladina (1929), Križ na gori (1924--27), Križ (1927--30), Tank (1927--28), Modra ptica (1929--41), Književnost (1932--35), Sodobnost (1933--41), Dejanje (1938--41), Slovenska mladina (1938--41), Mladi Prekmurec (1935--41).

Ivan Cankar: Izbrano delo, 1--10. Ur. Boris Merhar in France Dobrovoljc. CZ, 1955--59.

--- --- Zbrano delo, 1--30. Ur. France Bernik, Janko Kos, Dušan Moravec, Jože Munda, Dušan Voglar. DZS, 1967--76 (ZDSPP).

Dušan Pirjevec: Ivan Cankar in evropska literatura. DZS, 1964.

France Bernik: Tipologija Cankarjeve proze. CZ, 1983.

Franc Zadravec: Cankarjeva ironija. Pomurska založba, 1991.

Dušan Moravec: Ivan Cankar. Partizanska knjiga, 1978 (Znameniti Slovenci).)

Oton Župančič: Zbrano delo, 1--12. Ur. Josip Vidmar, Dušan Pirjevec in Joža Mahnič. DZS, 1956--92 (ZDSPP).

--- --- Čez plan, 1904; ZD, 1.

--- --- Samogovori, 1908; ZD, 2; ISKZ.

--- --- V zarje Vidove, 1920; ZD, 3.

--- --- Veronika Deseniška, LZ 1924; ZD, 6.

--- --- Čaša opojnosti, 1899; ZD, 1.

--- --- Zimzelen pod snegom, 1945; ZD, 3.

Josip Vidmar: Oton Župančič. Partizanska knjiga, 1978 (Znameniti Slovenci).)

Dragotin Kette: Zbrano delo, 1--2. Ur. France Koblar. DZS, 1949; 1976--77² (ZDSPP).

Juraj Martinoviæ: Poezija Dragotina Ketteja. SM, 1976.)

Josip Murn: Zbrano delo, 1--2. Ur. Dušan Pirjevec. DZS, 1954 (ZDSPP).

Jože Snoj: Josip Murn. Partizanska knjiga, 1978 (Znameniti Slovenci).

Fran Eller: Znane in neznane poezije. Ur. France Bernik. Drava, 1995.

Cvetko Golar: Jasne livade. Ur. Fran Albreht. SM, 1959 (Vezana beseda, 14).

--- --- Vdova Rošlinka, 1925; Klasje 2.

Rudolf Maister -- Vojanov: Pesmi. Ur. Franc Zadravec. Obzorja, 1988.

Etbin Kristan: Kato Vrankoviæ. Izbrano delo. Ur. Dušan Moravec. DZS, 1951 (Klasje, 23). 6--103.

Fran Milčinski: Zbrani spisi, 1--4. DZS, 1978--80.

Ivo Šorli: Moj roman, 1940.

Fran S. Finžgar: Zbrano delo, 1--13. Ur. Jože Šifrer. DZS, 1995 (ZDSPP).

--- --- Dekla Ančka, DiS 1913; ZD, 6.

--- --- Prerokovana: Slike iz svetovne vojske, DiS 1914; ZD, 5.

--- --- Strici, 1927 (SV 80); ZD, 6.

--- --- Divji lovec, 1902; ZD, 10.

--- --- Pod svobodnim soncem, DiS 1906--07; ZD, 4.

Fran S. Finžgar: Razvalina življenja, 1921; ZD, 10.

Fran S. Finžgar: Naša kri, 1912; ZD, 10.

--- --- Leta mojega popotovanja. MD, 1957; 1962 (ID 7, ur. France Koblar, MD).

Jože Toporišič: Pripovedna dela F. S. Finžgarja. SM, 1964 (Razprave in eseji, 8).

Fran Ksaver Meško: Izbrano delo, 1--5. Ur. Viktor Smolej. MD, 1954--59.

--- --- Ob tihih večerih, 1904; ID 3.

--- --- Na Poljani, 1907 (SM: Knezova knjižnica, 14); ID 2.

--- --- Legende o sv. Frančišku, 1927; ID 3.

--- --- Novele, 1946; ID 1, ID 4.

Anton Oven: Ksaver Meško: Njegov razvoj v življenju in literarnem ustvarjanju. 1934.

Alojz Kraigher: Zbrano delo, 1--10. Ur. Dušan Moravec. DZS, 1975--89 (ZDSPP).

--- --- Kontrolor Škrobar: Roman, 1914; ZD, 3; ISKZ, 14.

--- --- Školjka, 1911; 1923, ZD, 1; Kondor 169.

Dušan Moravec: Lojz Kraigher. DZS, 1990 (Monografije k ZDSPP).

Milan Pugelj: O nekoristnih ljudeh: Izbrane novele. Ur. Alenka Koron. MK, 1990 (Kondor, 252).

Alojz Gradnik: Zbrano delo, 1--2. Ur. Miran Hladnik in Tone Pretnar. DZS, 1984, 1986 (ZDSPP).

--- --- Harfa v vetru. Ur. Filip Kalan. DZS, 1954.

Franc Zadravec: Alojz Gradnik. Partizanska knjiga, 1981 (Znameniti Slovenci).)

Vladimir Levstik: Gadje gnezdo, 1918; ISKZ, 15.

--- --- Zapiski Tine Gramontove, 1919.

--- --- Višnjeva repatica, 1926; 1983.

--- --- Hilarij Pernat. Maribor: Obzorja, 1995 (Iz slovenske kulturne zakladnice). (Spremna beseda Igorja Grdine.)

Ivan Pregelj: Izbrana dela, 1--7. Ur. France Koblar. MD, 1962--70.

--- --- Tolminci, 1927; 1983; ID 2; Kondor 76.

--- --- Plebanus Joannes, 1920; ID 3; Kondor 157; ISKZ; Hram (ur. Matjaž Kmecl).

--- --- Bogovec Jernej, DiS 1923; ID 3.

--- --- Thabiti kumi: Izbrane novele. Ur. Marjan Dolgan. MK, 1983 (Kondor, 213).

--- --- Azazel, DiS 1921; ID 3.

--- --- Idile in groteske, IS 6 (1931); ID 5: 101--207 in 267--305.

Marjan Dolgan: Kompozicija Pregljevega pripovedništva. Lipa, 1983. Pregljev zbornik. SM, 1984.

France Koblar: Ivan Pregelj: Poizkus monografije. MD, 1970 (Ivan Pregelj: ID, 7).

Hermina Jug-Kranjec: Pregljev roman Bogovec Jernej: Poetika in semantika pripovedi. SM, 1994 (Razprave in eseji, 38).

Izidor Cankar: Obiski -- S poti. Ur. Bojan Štih. MK, 1960 (Kondor, 40) ali
--- --- S poti (Hram; ur. Franc Zadravec).

--- --- Leposlovje -- eseji -- kritika, 1--2. Ur. France Koblar. SM, 1968--69.

Anton Novačan: Herman Celjski, LZ 1925--28.

Anton Novačan: Naša vas, 1--2, 1912--13.

Lino Legiša: Upornik čez svoje moči. Dialogi 1966.

Stanko Majcen: Izbrano delo, 1--2. Ur. Marja Boršnik. Obzorja, 1967 ali
--- --- Kasija. Prekop. Revolucija. Ur. Goran Schmidt. MK, 1988 (Kondor, 249).

--- --- Bogar Meho: Zgodbe in legende. Ur. Goran Schmidt. Obzorja, 1994 (ISKZ 28).

Taras Kermauner: Majcnova dramatika, 1--2. Lumni, 1992.

Majcnov zbornik. Obzorja, 1990.

Janko Glazer: Pohorje. Obzorja, 1968 ali
--- --- Pesmi in napisi: Izbor. Ur. Alenka Glazer. Obzorja, 1985².

Pavel Golia: Izbrane pesmi. Ur. Filip Kalan. DZS, 1951.

--- --- Pesmi in igre za mladino. Ur. Denis Poniž. MK, 1985 (Izbrana mladinska beseda).

France Bevk: Izbrani spisi, 1--12. Ur. France Koblar. DZS, 1951--65.

--- --- Kaplan Martin Čedermac, 1938; IS 12; Kondor 1.

--- --- Ljudje pod Osojnikom, 1934; IS 4.

--- --- Znamenja na nebu, 1927--29; IS 5.

Janez Dolenc in France Koblar: France Bevk: Ob stoletnici rojstva. Partizanska knjiga, 1990 (Znameniti Slovenci).

Helga Glušič: Bevkov roman o besedi -- Kaplan Martin Čedermac. XXVI. SSJLK: Zbornik predavanj. FF, 1990. 7--18.

Juš Kozak: Zbrano delo, 1--7. Ur. Jože Munda. DZS, 1988--95 (ZDSPP).

--- --- Celica, 1932 (Slovenske poti, 5).

--- --- Šentpeter, 1931; Hram; ISKZ; ZD, 3.

--- --- Maske, 1940.

--- --- Blodnje za lepoto. Blodnje: Eseji. SKZ, 1946. 41--88.

--- --- Balada o ulici: V neenakih kiticah. DZS, 1956.

Igo Gruden: Pesmi. Ur. Filip Kalan. SKZ, 1949 ali
--- --- Pesnikovo srce. Ur. Igor Gedrih. MK, 1966 (Kondor, 85) ali
--- --- Zasanjanost: Izbrane pesmi. Ur. Miroslav Košuta. ZTT, 1983 (Leposlovje).

Anton Podbevšek: Človek z bombami, 1925.

Katarina Šalamun-Biedrzycka: Anton Podbevšek in njegov čas. Obzorja, 1972 (Znamenja, 32).

Fran Petre: Podbevškov problem. Naša Sodobnost 1956.)

Anton Vodnik: Glas tišine: Izbrane pesmi. Ur. Franca Buttolo. MK, 1985 (Kondor, 224).

Srečko Kosovel: Zbrano delo, 1--3. Ur. Anton Ocvirk. DZS, 1946--77 (ZDSPP).

--- --- Integrali. Ur. Anton Ocvirk. CZ, 1984² (Bela krizantema); 1967¹ ali
-- --Pesmi in konstrukcije. Ur. Alfonz Gspan. MK, 1977 (Kondor, 171).

Franc Zadravec: Srečko Kosovel: 1904--1926. Lipa; ZTT, 1986.

Janez Vrečko: Srečko Kosovel, slovenska zgodovinska avantgarda in zenitizem. Obzorja, 1986 (Znamenja, 89).)

Miran Jarc: Vergerij: Izbrano delo. Ur. Bojan Štih. MK, 1983 (Kondor, 208).

--- --- Novo mesto. LZ 1930; 1932; 1989 (ISKZ, ur. Igor Gedrih).

Anton Leskovec: Zbrano delo, 1--2. Ur. Dušan Moravec. DZS, 1991--92 (ZDSPP).

Ludvik Mrzel: Luči ob cesti. Ur. Taras Kermauner. MK, 1991 (Kondor, 258).

Tone Seliškar: Pesmi in spevi. Ur. Fran Albreht. DZS, 1951.

--- --- Trbovlje, 1923.

Helga Glušič: Tone Seliškar. MK, 1987 (Izbrana mladinska beseda).)

Mile Klopčič: Pesmi in prepesnitve. Ur. Janko Liška. MK, 1968 (Kondor, 99).

Bratko Kreft: Celjski grofje -- Velika puntarija -- Kranjski komedijanti. Ur. Dušan Moravec. MK, 1967 (Kondor, 91). [Posamezne drame tudi v Kondorju 180 in 228.]

Bruno Hartman: Celjski grofje v slovenski dramatiki. SM, 1977 (Razprave in eseji, 21).)

Slavko Grum: Zbrano delo, 1--2. Ur. Lado Kralj. DZS, 1976 (ZDSPP) ali
--- --- Goga, čudovito mesto. Ur. Lado Kralj. MK, 1987 (Kondor, 244). [Tudi v Kondorju 102.]

Jože Koruza: Ekspresionistična črtica Slavka Gruma. XV. SSJLK: Zbornik predavanj. FF, 1979. 211--235.

Bogomir Magajna: Življenje in sanje. Ur. France Vodnik. Lipa, 1965.

--- --- Izbrana mladinska beseda. Ur. Zoltan Jan. MK, 1980.

Prežihov Voranc: Zbrano delo, 1--12. Ur. Drago Druškovič in Jože Koruza. DZS, 1963--90 (ZDSPP).

--- --- Samorastniki. Sodobnost 1937; Kondor 14; ISKZ; ZD, 2.

--- --- Doberdob: Vojni roman slovenskega naroda, 1940; ZD, 4--5.

--- --- Požganica, 1939; ZD, 6; Hram.

--- --- Jamnica: Roman soseske, 1945; ZD, 7--8.

Prežihov zbornik. Ur. Marja Boršnik. Obzorja, 1957.

Prežihov Voranc 1893--1993. Kulturni forum Maribor, 1993.

Miško Kranjec: Izbrano delo, 1--12. Ur. Franc Zadravec. MK; Pomurska založba, 1973.

--- --- Os življenja: Roman, 1935.

--- --- Povest o dobrih ljudeh, 1940; ID 5.

--- --- Majhne so te stvari: Novele, 1947.

--- --- Strici so mi povedali. Spremna beseda Franc Zadravec. Pomurska založba, 1994.

--- --- Smehljaj: Ljubezenske novele. Ur. Franc Zadravec. Pomurska založba, 1988.

--- --- Pomlad: Novele. DZS, 1947.

--- --- Do zadnjih meja: Roman, 1940; ID 4.

--- --- Zemlja se z nami premika: Roman. SKZ, 1956; ID 7.

--- --- Mladost v močvirju. MK; Pomurska založba, 1962; ID 12.

--- --- Za svetlimi obzorji: Roman v štirih knjigah. DZS, 1960--63.

Franc Zadravec: Poet prekmurskih ravnin: Miško Kranjec (1908--1983). Pomurska založba, 1988.

Anton Ingolič: Izbrani spisi, 1--10. Ur. Mitja Mejak. Obzorja, 1963--67.

--- --- Lukarji, 1936; ID 1.

--- --- Tam gori za hramom: Novele in črtice. Obzorja, 1956; ID 5.

--- --- Na splavih, 1940; ID 3.

Ivan Potrč: Izbrano delo, 1--6. Ur. Franček Bohanec. DZS, 1983.

--- --- Na kmetih. SKZ, 1954; ID 3.

Ivan Potrč: Onkraj zarje. DZS, 1966; ID 5 (308--33).

Ciril Kosmač: Izbrano delo, 1--4. Ur. Mitja Mejak. CZ, 1964.

--- --- Tantadruj in druge novele. Ur. Aleksander Zorn. MK, 1995 (Kondor).

Helga Glušič: Pripovedna proza Cirila Kosmača: Razvoj motivike in načini njenega oblikovanja. SM, 1975 (Razprave in eseji, 18).

Ferdo Kozak: Kralj Matjaž: Drame in komedije. Ur. Bojan Štih. DZS, 1987.

Vladimir Bartol: Alamut: Roman, 1938; 1984 (Nova obzorja); 1988 (Hram).

--- --- Demon in eros. Spr. beseda Taras Kermauner. MK, 1974 (Zbirka Krog) ali
--- --- Al Araf, 1935.

Pogledi na Bartola. Ur. Igor Bratož. Revija Literatura (zbirka Novi pristopi), 1991.

Lili Novy: Oboki. Ur. Josip Vidmar. DZS, 1959 ali
--- --- Goreče telo: Izbrane pesmi. Ur. Denis Poniž. MK, 1985.

Jože Javoršek: Lili Novy. Partizanska knjiga, 1984 (Znameniti Slovenci).)

Edvard Kocbek: Zbrano delo, 1--2. Ur. Andrej Inkret. DZS, 1991--93 (ZDSPP).

--- --- Zbrane pesmi, 1--2. Ur. Andrej Inkret. CZ, 1977.

--- --- Devetdeset pesmi. Ur. in spremna beseda Andrej Inkret. Mihelač, 1994.

--- --- Edvard Kocbek: Strah in pogum. Ur. Andrej Inkret. DZS, 1994.

--- --- Tovarišija: Dnevniški zapiski od 17. maja 1942 do 1. maja 1943. DZS, 1949.

--- --- Listina: Dnevniški zapiski od 3. maja do 2. decembra 1943. SM, 1967 (Spomini in srečanja, 2).

Joanna Slawinska: Adam, kje si? Pesniška kozmogonija E. Kocbeka. Mihelač, 1994.

Razmišljanja o Edvardu Kocbeku. Ur. Franc Zadravec idr. Zavod RS za šolstvo in šport, 1995.

Jože Dular: Krka umira. 1943; 1963 (Nova obzorja).

France Balantič: Zbrane pesmi. Ur. France Pibernik. DZS, 1991.

France Pibernik: Temni zaliv Franceta Balantiča: Portretna skica. CZ, 1989.)

Balantičev in Hribovškov zbornik. Ur. Marjan Dolgan. ZRC SAZU, MD, 1994

Božo Vodušek: Izbrane pesmi. Ur. Mitja Mejak. CZ, 1960 (Bela krizantema) ali
--- --- Pesmi. Ur. Janko Kos. MK, 1980 (Kondor, 185).

Ivo Brnčič: Balada. Ur. Mitja Mejak. CZ, 1956.

Matej Bor: Pesmi. Ur. Boris Paternu. MK, 1969 (Kondor, 108) ali
--- --- Pesmi. Izbrano delo, 2. Ur. Mitja Mejak in Lojze Filipič. CZ, 197--77 (Izbrano delo, 1--4) ali
--- --- Med viharjem in tišino: Izbor pesmi. Ur. Janez Menart. CZ, 1988.

--- --- Previharimo viharje, 1942.

Karel Destovnik -- Kajuh: Markacije: Izbrane pesmi in pisma. Ur. Dušan Moravec. MK, 1954 (Kondor, 200).

Antologije:

Pot skozi noč: Izbor iz slovenske futuristične in ekspresionistične lirike. Ur. Franc Zadravec. MK, 1966 (Kondor, 93).

Upornik: Slovenska ekspresionistična enodejanka in prizori. Ur. Franc Zadravec. MK, 1966 (Kondor, 92).

Pri meni luč gori: Slovenske novele med ekspresionizmom in socialnim realizmom. Ur. Franček Bohanec. MK, 1973 (Kondor, 137).

Slovenska religiozna lirika. Ur. France Vodnik. MD, 1981²; 1928¹.

Socialna lirika. Izbrano delo. Ur. Franc Zadravec, MK, 1976³ (Naša beseda).

Slovensko pesništvo upora 1941--1945. 1. knjiga: Partizanske. Ur. Boris Paternu. MK; Partizanska knjiga, 1987. 2. knjiga: Dolenjska založba in ZIFF, 1995.

Prebujenje: Antologija partizanske proze 1941--1945, 1--2. Ur. Emil Cesar in Janez Rotar. Prešernova družba, 1985 (Vrba).

Težka ura: Izbor partizanskih iger. Ur. Ferdo Fischer. MK, 1967 (Kondor, 94). [Klopčič: Mati; Bor: Raztrganci.]

Slovenske balade in romance. Ur. France Novšak. Kmečka knjiga, 1955. 195 sl.

Sveta si, zemlja: Slovenska pokrajinska in domovinska pesem. Ur. Franc Zadravec. Prešernova družba, 1988 (Zakladnica uspešnic Prešernove družbe).

Slovenski literarni programi in manifesti: Fanfare in tihotapci. Ur. Marjan Dolgan. MK, 1990 (Kondor, 256).

Marjan Dolgan (ur.): Slovenska muza pred prestolom: Antologija slovenske slavilne državniške poezije. Knjižnica revolucionarne teorije, 1989 (Knjižna zbirka Krt, 57). 83--139.

Sončnice poldneva: Antologija slovenske poezije. Ur. Drago Bajt in Peter Kolšek. Mihelač, 1993.)

Slovensko pesništvo upora 1941--1945. 1. knjiga: Partizanske. Ur. Boris Paternu, MK; Partizanska knjiga, 1987; 2. knjiga: Partizanske. Dolenjska založba, ZIFF, 1995.

Kritike:

Josip Vidmar: Obrazi. Borec, 1985².

--- --- Polemike, 1963; ID 2.

--- --- Izbrano delo, 1--4. Obzorja, 1975.

Franc Zadravec: Literarni teoretik in kritik Josip Vidmar. Obzorja, 1976.

Ivo Brnčič: Generacija pred zaprtimi vrati: Izbor esejev in kritik. Ur. Mitja Mejak. CZ, 1954.

France Vodnik: Ideja in kvaliteta: Kritike in eseji. Obzorja, 1967 (Razpotja, 6).

Božidar Borko: Na razpotjih časa: Eseji in feljtoni. Obzorja, 1962. 37--80 [Kozak, Vidmar, Gradnik, Gruden, Golia, V. Levstik].

Filip Kalan: Veseli veter. CZ, 1975² [literatura v NOB].)

Literarna zgodovina in literarnozgodovinske razprave:

Jože Pogačnik in Franc Zadravec: Zgodovina slovenskega slovstva, 1--8. Obzorja, 1968--72.)
5. Franc Zadravec: Nova romantika in mejni obliki realizma;
6. in 7. --- --- Ekspresionizem in socialni realizem;
[1973 je pri Obzorjih izšla skrajšana verzija te literarne zgodovine.]ali

Zgodovina slovenskega slovstva. Ur. Lino Legiša. Slovenska matica, 1956--71.
5. Joža Mahnič: Obdobje moderne;
6. Lino Legiša: V ekspresionizem in novi realizem;
7. Viktor Smolej: Slovstvo v letih vojne 1941--1945.

Obdobje simbolizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi: Tipološka problematika ob jugoslovanskem in širšem evropskem kontekstu, 1--2. FF, 1983 (Obdobja, 4).

Obdobje ekspresionizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi: Tipološka problematika ob jugoslovanskem in širšem evropskem kontekstu. FF, 1984 (Obdobja, 5).

Obdobje socialnega realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. FF, 1987 (Obdobja, 7).

Franc Zadravec: Elementi moderne slovenske književnosti. Pomurska založba, 1980. [Cankar, Murn, Župančič, Kosovel, Jarc, Grum, Ziherl, Vidmar, Kranjec, Prežih, Kosmač, NOB.]

--- --- Umetnikov črni piruh: Slovstvene razlage in primerjave, CZ, 1981. [Cankar, Kraigher, Jarc, Kosovel, Gradnik, Bevk, Kranjec, Ferdo Kozak].

--- --- Slovenska ekspresionistična literatura. Murska Sobota: Pomurska založba; Ljubjana: ZIFF, 1993.

Lirika, epika, dramatika. Pomurska založba, 1971². 113--246 [Murn, Cankar, Pregelj, Kosovel, Grum, Klopčič, Kranjec, Prežih, Kosmač].

France Koblar: Slovenska dramatika, 1--2. SM, 1972--73. 1: 213--77; 2: 5 sl.

Janko Kos: Primerjalna zgodovina slovenske literature. ZIFF in Partizanska knjiga, 1987. 146--245.

Anton Ocvirk: Literarna umetnina med zgodovino in teorijo: Razprave, 1--2. DZS, 1979. [Cankar, Kosovel, Vidmar, Levstik, Prijatelj.]

Jože Pogačnik: Na križiščih zgodovine. CZ, 1981. 229--352. [O Murnu, Župančiču, Cankarjevem Hlapcu Jerneju, Prežihovi Jamnici.]

--- --- Teze in sinteze. Obzorja, 1976. 91--172.[Prežih, Tone Šifrer, Kosmač.] Boris Paternu: Obdobja in slogi v slovenski književnosti: Študije. MK, 1989 (Zbirka Kultura). 91--172.

--- --- Pogledi na slovensko književnosti: Študije in razprave, 2. Partizanska knjiga, 1974 (Pogledi, 1). 139--217. [Cankar, Gradnik, Bor, NOB-pesništvo.]

--- --- Temelji poetike slovenskega narodnoosvobodilnega pesništva 1941--1945. XXI. SSJLK: Zbornik predavanj. FF, 1985. 179--87.

France Bernik: Problemi slovenske književnosti. DZS, 1980. [Cankar, Župančič, Gradnik, Murn, NOB.]

Zdzis³aw Darasz: Od moderne k ekspresionizmu: O spremembah v slovenski književni zavesti. SM, 1985 (Razprave in eseji, 29). [1982 je knjiga izšla v poljščini.]

Marjan Dolgan: Pripovedovalec in pripoved: Njegovo vrednotenje pripovedovanega. Obzorja, 1979. 17--38 [Kranjec, Kocbek].

--- --- Tri ekspresionistične podobe: Pregelj, Grum, Jarc. ZRC SAZU, 1996 (Zbirka ZRC, 13).

Marijan Kramberger: Pazljivejša branja. DZS, 1975. 7--87 [Kosovel, Prežih].

Dimitrij Rupel: Besede in dejanja: Od moderne do postmodernizma. Lipa, 1981. [Cankar, Župančič, Kosovel.]

Miran Hladnik: Slovenska kmečka povest. Prešernova družba, 1990.

Prijateljev zbornik. Ur. Štefan Barbarič. SM, 1975.

Boris Paternu: Razpotja slovenske proze. Dolenjska založba, 1993.

Gregor Kocijan: Kratka pripovedna proza v obdobju moderne. ZIFF, 1995.

Sodobna slovenska književnost I in II

Referat je za nepedagoške enopredmetne sloveniste pogoj za pristop k izpitu iz tega predmeta.

Namen predmetov: spoznati značilnosti in razvojne tendence sodobne književnosti po zvrsteh, periodični tisk in ostala literarna dogajanja od 1950 naprej.

Predmet daje sintetično razvojni pregled čez razvojni lok slovenske poezije od leta 1950 do neposredne sodobnosti po generacijskih valovih. Zatem sledijo razčlenjevalne interpretacije izbranih pesnikov in besedil, in sicer v obliki obveznih diskusijskih referatov in razprave.

Literatura:

Časopisi in revije: Mladinska revija (1946--51), Novi svet (1946--52), Nova obzorja (Maribor 1948--64), Beseda (1951--57), Naša sodobnost (1953--62), Mladika (Trst, 1957--), Revija 57 (1957--58), Mladje (Celovec 1960--91), Perspektive (1960--64), Problemi (1962--89), Literatura (1989--), Sodobnost (1963--), Most (Trst 1964--88), Dialogi (Maribor 1965--), Zaliv (Trst 1966--91), Prostor in čas (Maribor 1969--74), Primorska srečanja (Koper 1977--), Nova revija (1982--), Celovški Zvon (Celovec 1983--), Meddobje (Buenos Aires 1954--).

Literarna zgodovina:

Slovenska književnost 1945--1965. SM, 1967 (I.: Boris Paternu: Lirika; Helga Glušič in Matjaž Kmecl: Proza; II.: Jože Koruza: Dramatika; Franc Zadravec: Literarna esejistika in kritika; Hermina Jug in Marko Kranjec: Biografski in bibliografski podatki).

Jože Pogačnik in Franc Zadravec: Zgodovina slovenskega slovstva, 5--8. Obzorja, 1968--72.

France Koblar: Slovenska dramatika, 1--2. SM, 1972--73.

Jože Pogačnik: Slovensko zamejsko in zdomsko slovstvo. Trst: 1972 (Kosovelova knjižnica, 5).

Janko Kos: Pregled slovenskega slovstva. ZIin Partizanska knjiga, 1974.

Lev Detela: Povojni slovenski koroški pesniki in pisatelji. Celovec, 1977.

Janko Kos: Primerjalna zgodovina slovenske literature. ZIFF in Partizanska knjiga, 1987.

France Bernik in Marjan Dolgan: Slovenska vojna proza. SM, 1988.

Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura. FF, 1988 (Obdobja, 8).

Marjan Rožanc. Nova revija, 1992 (zbirka Interpretacije).

Gregor Strniša. Nova revija, 1993 (zbirka Interpretacije).

Vitomil Zupan. Nova revija, 1993 (zbirka Interpretacije).

Dane Zajc. Nova revija, 1995 (zbirka Interpretacije).

Antologije:

Janko Kos: Slovenska lirika 1950--1980. MK, 1983 (Kondor, 211).

Tine Hribar: Sodobna slovenska lirika. Sodobna slovenska poezija. 1984 (Znamenja 77).

K. Kovič, D. Zajc, G. Strniša: Pesmi. MK, 1976.

S. Makarovič, N. Grafenauer, T. Šalamun: Pesmi. MK, 1979.

To drevo na tujem raste: Antologija slovenskega zdomskega pesništva zadnjih štirideset let. Ur. Ciril Bergles. Aleph, 1990.

Pod južnim križem: antologija slovenske zdomske proze. Ur. Zora Tavčar, H. Glušič, M. Jevnikar. Celje: MD, 1992.

Janko Kos: Moderna slovenska lirika 1940--1990. MK 1995.

Denis Poniž: Mlada slovenska poezija sedemdesetih in osemdesetih let. Mohorjeva založba, 1989.

Literarna besedila:

Poezija:

Cene Vipotnik: Drevo na samem. MK, 1956.

Jože Udovič: Ogledalo sanj. CZ, 1961.

--- --- Pesmi. CZ, 1988.

Ivan Minatti: Bolečina nedoživetega. MK, 1994.

--- --- Pesmi. MK, 1977.

Lojze Krakar: Izbrane pesmi. Dolenjska založba, 1995.

Janez Menart: Časopisni stihi. DZS, 1960.

--- --- Statve življenja. CZ, 1979.

Kajetan Kovič: Korenine vetra. CZ, 1961.

--- --- Labrador. CZ, 1976.

--- --- Letni časi. MK, 1992.

Tone Pavček: Poganske hvalnice. MK, 1976 (Nova slovenska knjiga).

Ciril Zlobec: Kras. Lipa, 1976.

Franci Zagoričnik: Sveder. MK, 1983 (Nova slovenska knjiga).

Gregor Strniša: Mozaiki. Koper, 1959 (Sodobna slovenska poezija, 6).

--- --- Vesolje. CZ, 1983.

--- --- Balade o svetovjih. MK, 1989 (Kondor, 250).

Dane Zajc: Požgana trava. 1958.

--- --- Kepa pepela. (Izbrane pesmi). MK, 1996 (Klasiki Kondorja, 15).

Veno Taufer: Nihanje molka. (Izbrane pesmi), MK, 1994 (Kondor, 267).

Jože Snoj: Pesmi. DZS, 1978.

Svetlana Makarovič: Izštevanja. CZ, 1977.

--- --- Tisti čas. Mladika, 1993.

Tomaž Šalamun: Poker. 1966.

--- --- Pesmi. DZS, 1980.

--- --- Glagoli sonca. (Izbrane pesmi), MK, 1993 (Kondor, 265).

Ivo Svetina: Botticelli. DZS, 1975.

Tone Kuntner: Koprive. Delavska enotnost, 1988 (Utrip).

Boris A. Novak: Stihija. Obzorja, 1991.

Andrej Kokot: Kamen molka. CZ, 1979.

Gustav Januš: Pesmi. Obzorja, 1983.

Niko Grafenauer: Palimpsesti. MK, 1984.

--- --- Samota. Izbor in spremna beseda Tine Hribar. MK, 1990.

Milan Dekleva: Odjedanje božjega. Emonica, 1988.

Milan Jesih: Soneti. Celovec: Wieser, 1989.

Aleš Debeljak: Slovar tišine. Književna mladina Slovenije, 1987 (Aleph, 7).

--- --- Postmoderna sfinga, esej. Celovec: Wieser, 1989.

Maja Haderlap: Bajalice. Založništvo tržaškega tiska, Drava, 1988.

Maja Vidmar: Način vezave. MK, 1988.

Alojz Ihan: Srebrnik, 1986 (Aleph, 5).

Andrej Brvar: Skrčka čez palico. (Izbane pesmi. Spremna beseda Marijan Kramberger). CZ, 1984.

Ervin Fritz: Radoživosti. (Zbrane pesmi). DZS, 1988.

Pripovedništvo:

Danilo Lokar: Dom je jezik: Izbrane novele. CZ, 1979 (s spremno besedo L. Legiše).

Karel Grabeljšek: Dolomiti se krušijo. Slovenski knjižvni zavod, 1955 (Sodobni roman).

Matevž Hace: Komisarjevi zapiski, I. Borec, 1975.

Mira Mihelič: April. DZS, 1960; MK, 1985.

Beno Zupančič: Veter in cesta. Slovenski književni zavod, 1954; CZ, 1985 (Pripovedništvo Bena Zupančiča, spremna beseda Helga Glušič).

Dominik Smole: Črni dnevi in beli dan. Obzorja, 1958.

Peter Božič: Očeta Vincenca smrt. MK, 1979 (Nova slovenska knjiga).

Igor Torkar: Umiranje na obroke. MK, 1996.

Marjan Rožanc: Ljubezen. MK, 1979; MK, 1986 (spremna beseda Aleksander Zorn).

--- --- Manihejska kronika. MK, 1990.

Lojze Kovačič: Preseljevanja, Delavnica. DZS, 1975.

--- --- Prišleki, I-III. SM, 1984/85.

Alojz Rebula: Senčni ples. SM, 1960; MK, 1979 (spremna beseda Franček Bohanec).

--- --- Snegovi Edena. Lipa, 1977.

Andrej Hieng: Usodni rob: Novele. Obzorja, 1957.

--- --- Čarodej. CZ, 1976.

--- --- Čudežni Feliks. MK, 1993.

Pavle Zidar: Soha z oltarja domovine. CZ, 1962.

--- --- Ran imam polno, zato mi dobro dé: Izbor. DZS, 1980 (spremna beseda Matjaž Kmecl).

--- --- Sveti Pavel. Obzorja, 1965; MK, 1988 (spremna beseda B. Paternu).

Vladimir Kavčič: Zapisnik. Obzorja, 1973; MK, 1985 (spremna beseda Matjaž Kmecl).

--- --- Pustota. SM, 1976; MK, 1977 (spremna beseda Boris Paternu).

Zorko Simčič: Človek na obeh straneh stene. 1957; Založništvo slovenske knjige, 1991.

Vitomil Zupan: Potovanje na konec pomladi. CZ, 1972.

--- --- Manuet za kitaro na petindvajset strelov. CZ, 1975; Pomurska založba, 1980 (spremna beseda Taras Kermauner).

Rudi Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler. (Spremni besedi Taras Kermauner in Denis Poniž). MK, 1994 (Kondor, 267).

Florjan Lipuš: Škorenj. MK, 1976 (spremna beseda Boris Paternu).

--- --- Zmote dijaka Tjaža. Obzorja, 1972.

--- --- Odstranitev moje vasi. Celovec: Drava; Trst: ZTT, 1983.

Drago Jančar: Galjot. Pomurska založba, 1978; Pomurska založba, 1980 (spremna beseda Andrej Inkret).

--- --- Posmehljivo poželenje. Celovec: Wieser, 1993.

--- --- Ultima creatura: Izbrane novele. (Spremna beseda Toma Virka, bibliografija D. Jančarja.) MK, 1995 (Kondor).

Dramatika:

Dominik Smole: Antigona. MK 1995 (Klasiki Kondorja, 9).

Primož Kozak: Afera. DZS, 1962.

Peter Božič: Vojaka Jošta ni. Obzorja, 1970 (spremna beseda Taras Kermauner).

--- --- Komisar Kriš. MK, 1982.

Andrej Hieng: Možje na meji. MK, 1980 (spremna beseda Franček Bohanec).

Gregor Strniša: Svetovje: Drame. DZS, 1988 (Franc Kejžar: Aktualnost Strniševih dram).

Dane Zajc: Voranc. Obzorja, 1978.

Rudi Šeligo: Lepa Vida, Čarovnica iz zgornje Davče. MK, 1978 (spremna beseda Denis Poniž, Taras Kermauner).

Dušan Jovanovič: Osvoboditev Skopja in druge drame. MK, 1981 (spremna beseda Andrej Inkret).

Drago Jančar: Veliki briljantni valček. CZ, 1985.

Veno Taufer: Odisej in sin ali Svet in dom. Slovenska knjiga, 1990.

Dodatna literatura:

Josip Vidmar: Izbrano delo 1--4. Obzorja, 1975.

France Vodnik: Ideja in kvaliteta. 1967.

Andrej Inkret: Spomini na branje. Obzorja, 1977.

--- --- Novi spomini na branje. MK, 1980.

Taras Kermauner: Od eksistence do vloge. Knjižnica MGL, 1971.

--- --- Od igre do telesa. Knjižnica MGL, 1976.

--- --- Pomenske spremembe v sodobni slovenski dramatiki. MK, 1975.

--- --- Kristus in Dioniz: Razprava o slovenski dramatiki zadnjega pol stoletja. DZS, 1990.

--- --- Slovenski plemenski junaki -- Tugomer. SAZU, 1994.

--- --- Perspektivovski svet v perspektivovski dramatiki. Slovensko perspektivovstvo kot kulturno dejanje in intelektualno gibanje. Borec, 1994.

France Pibernik: Med tradicijo in modernizmom. Obzorja, 1978.

--- --- Karel Mauser. 1993

Branko Hofman: Pogovori s slovenskimi pisatelji. CZ, 1978.

Božica Kitičiæ: Literarna ustvarjalnost Andreja Hienga. SM, 1980.

Marjeta Vasič: Eksistencializem na Slovenskem. DZS, 1984 (Literarni leksikon, 24).

Boris Paternu: Problem realizma in modernizma v povojni slovenski liriki 1945--80. SR 1983. 89--106.

Denis Poniž: Proza Florjana Lipuša. Mladje 1986, 64. 32--38.

Metka Zupančič: Reizem: OHO in poskus celostne umetnosti. Primerjalna književnost 1986. 33--37.

Vita Žerjal: Zametki novih poetik. Problemi 1988, št 6. 116--130.

Aleksander Zorn: Tiranija resničnosti in rezervat svobode (Avtobiografski opus Lojzeta Kovačiča). NR 1986, št. 52/53. 1283--1295.

--- --- Ljubiti in biti (Avtobiografski opus Marjana Rožanca). NR4, 1985, št. 41/42. 1122--1128.

Tine Hribar: Sodobna slovenska poezija. NR 2, 1983. 1441--1454 in naslednje poglavje.

Martin Jevnikar: Zamejska in zdomska literatura. Mladika 1980, v nadaljevanjih v rubriki (od 1972) dalje.

Jože Koruza: Slovenska dramatika po letu 1945. JiS 1988/89, 101--106.

Matjaž Kmecl: Sodobna slovenska književnost na avstrijskem Koroškem. Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes. 1984, 154--167.

--- --- Babji mlin slovenske literarne zgodovine. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1996 (Zbirka Sophia, 4).

Janko Kos: Konec modernizma, 1--4. Sodobnost 1980. 240--251, 286--393, 513--520, 655--662.

Marija Švajncer: Ciril Zlobec, pesnik ljubezni. DZS, 1995.

Tomo Vrik: Postmoderna in "mlada slovenska proza". Obzorja, 1991.

Janko Kos: Na poti v postmoderno. Literarno-umetniško društvo Literatura, 1995.

Tea Štoka: Prevara ogledala. Mihelač, 1994 (zbirka Brevir).

Začasno bivališče. Portreti mlade književne generacije 80--ih let. Izbor in ur. Lela B. Njatin. Aleph, 1990.

Silvija Borovnik: Pišejo ženske drugače? Mihelač, 1996.

Struktura literarnega besedila

Na skupnem urniku je predmet uvrščen v rubriko Sodobna slovenska književnost.

Študentje se bodo izmenično seznanjali z verzologijo in naratologijo. Opremljen z metodami analize pesniških besedil bo študent po izpitu znal izpeljati elementaren metrični opis klasičnega slovenskega silabotoničnega in toničnega verza, kakršen se je oblikoval do ekspresionizma. Študentje se bojo naučili določati mesto jezikovnih elementov v verzu (naglasov, besed -klitik in ortoton -, naglasnih enot, medbesednih in medtaktovnih mej, stavka) in njihovo verzotvorno funkcijo. Naučili se bojo, kako se pride do pojma meter in kakšne so njegove realizacije (naglasna realizacija krepkih in šibkih verznih položajev, stalne medbesedne meje, klavzula, stavčna in verzna intonacija).

Pri naratologiji bodo obravnavali temeljne naratološke pojme pripovedovalec, pripovedna perspektiva, prostor, čas pripovedovanja in čas dogajanja, seznanili se bodo s tipologijo oseb in tipologijo dogodkov, naučili se bodo ločevati med zunaj- in znotrajpripovednimi elementi (avtorja od pripovedovalca, bralca od naslovljenca). Vse te kategorije bodo za potrebo seminarskih referatov odkrivali v konkretnih slovenskih besedilih in se priučili praktični naratološki analizi.

Predmet se povezuje z Uvodom v študij slovenske književnosti v prvem letniku in z Literarno teorijo v drugem letniku ter sodi med teoretične literarnovedne predmete.

Obvezna literatura:

Tone Pretnar: Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja. Ur. Aleš Bjelčevič. ZIFF, 1997.

Kakšen od učbenikov naratologije (Seymour Chatman, Boris Uspenski, Gerald Prince, Uvod u naratologiju (ur. Zlatko Kramariæ) ipd.; ostala literatura bo priporočena na predavanjih).

Priporočena literatura za verzologijo:

Svetozar Petroviæ: Stih. Uvod u književnost: Teorija, metodologija. Ur. Zdenko Škreb, Ante Stamaæ. Zagreb: Globus, 1986 (četrta izdaja). --- Oris temeljnih pojmov.

Maria Renata Mayenowa: Poetyka teoretyczna: zagadnienia jêzyka, poglavje VII: Wiersz i proza. Wroc³aw, Varšava itd: Ossolineum, 1972 ali 1979. --- Zahteven oris temeljnih pojmov.

Aleksander V. Isačenko: Slovenski verz. - Oris temeljnih pojmov s primeri predvsem iz Prešerna.

S³owiañska metryka porównawcza I-VI. Wroc³aw, Varšava itd.: Ossolineum, 1978--1996. --- Temeljno delo primerjalne slovanske metrike; obsega ritmični slovar, skladenjsko organizacijo, semantiko verznih oblik, verz prevoda, sonet v slovenskem, češkem, poljskem, bolgarskem, srbskem in hrvaškem ter ruskem verzu.

Slovarji:

Rečnik književnih termina. Beograd: Nolit, 1985.

S³ownik terminów literackich. Wroc³aw, Varšava itd.: Ossolineum, 1988.

Diplomski seminar iz slovenske književnosti

Razpisanih je več diplomskih seminarjev, med katerimi dvopredmetniki izberejo enega, enopredmetniki pa dva. Študent mora dokazati, da pozna predmet in metode znanstvenega raziskovanja; usposablja se za strokovno poglobljeno razlago in samostojno presojanje književnih del, vadi se v pisanju strokovnih žanrov (razprava, recenzija, poročilo), se uči tehnik znanstvene argumentacije in kompozicije sporočila, privzgoji pa si tudi samostojnost, doslednost in kritičnost v znanstvenem mišljenju. Pripravi se torej tudi za pisanje diplomske naloge in jo v seminarju predstavi ter zagovarja.

Seminar ima glede na specializacijo profesorja, ki ga je razpisal, različno vsebino: starejša slovenska književnost, novejša slovenska književnost in sodobna slovenska književnost.

Študent mora v vsakem od izbranih seminarjev aktivno sodelovati; pripraviti referat (v pisni obliki in ustni izvedbi) z izjemo seminarja, v katerem prijavi in zagovarja diplomsko nalogo. Če enopredmetni slovenist piše diplomsko nalogo pri jeziku, potem v enem od literarnih seminarjev izdela od referata nekaj zahtevnejšo seminarsko nalogo in jo predstavi. Brez potrdila o aktivnosti v seminarju študent ne more dobiti ocene iz diplomskih izpitov.

Tipološki pregled slovenske književnosti

Predmet daje sintetični pregled celotne slovenske književnosti in njene glavne tipološko značilnosti, kar ima za študenta svoj študijski, raziskovalni in tudi pedagoško metodični pomen. Poudarek je na strukturnih posebnostih slovenske književnosti v njenem zgodovinskem razvoju in v njenih konstantah. Sledi ji od njenih začetkov do neposredne sodobnosti, in sicer skozi gledališča kulturnozgodovinske, sociološke, tematske, žanrske in stilne tipologije.

Literatura:

Boris Paternu: Obdobja in slogi v slovenski književnosti. MK, 1989.

--- --- Modeli slovenske literarne kritike. FF, 1989.

--- --- Razvoj in tipologija slovenske književnosti. B. Paternu, Pogledi na slovensko književnost, I. 1974. 5--21.

--- --- Problem dveh tipov slovenske književnosti. Pogledi, I. 23--45.

--- --- Tematska kontinuiteta pri uvajanju novih stilov v slovensko pesništvo od baroka do moderne. Pogledi, I. 111--158.

--- --- Prešernov Krst pri Savici. B. Paternu, France Prešeren in njegovo pesniško delo, II. knj. MK, 1977. 83--153.

--- --- Nastanek in razvoj dveh proznih struktur v slovenskem realizmu 19. stoletja. Pogledi, II. 47--69.

--- --- Jenkova filozofska lirika. Pogledi, I. 455--484.

--- --- Levstikov Martin Krpan med mitom in resničnostjo. SR1978. 233--252.

--- --- Jurčičev Deseti brat in njegovo mesto v slovenski prozi. Pogledi, II. 71--95.

--- --- Kersnikovo mesto v razvoju slovenskega romana. SR 1983, 391--411.

--- --- Kersnikove Kmetske slike. Pogledi, II. 97--137.

--- --- Problem nadrealizma v sodobni slovenski liriki. Pogledi, II. 309--357.

Janko Kos: Slovenska literatura in Srednja Evropa. SR 1990, 1, 11--26.

--- --- Primerjalna zgodovina slovenske literature. ZIFF in Partizanska knjiga, 1987.

Primerjalna slovanska književnost

Predavatelji predavajo vsak po 20 ur.

Namen predmeta: Obravnavanje vzporednic in najpomembnejših stikov med slovensko in zahodnoslovanskimi književnostmi ter prikaz sorodnosti ali drugačnosti v literarnozgodovinskih procesih 19. in 20. stoletja.

Vsebina: Izbrana poglavja iz literarnozgodovinskih obdobij češke, slovaške in poljske književnosti devetnajstega in dvajsetega stoletja, ki so bila v razvojnem procesu najbliže slovenskim literarnim tokovom, se z njimi prepletala in ustvarjala pomembne kulturne stike. Iz 19. stoletja so pobliže obravnavani češko-, slovaško- in poljsko-slovenski stiki (v obdobju narodnega preroda konstituiranje knjižnih jezikov in oblikovanje novejše književnosti, ideja slovanske vzajemnosti, stiki med posameznimi ustvarjalci in inštitucijami, rojevanje slavistične vede), v 20. stoletju pa najpomembnejša prozna dela, v katerih je z značilnim odnosom do mitov reflektirana pripadnost srednjeevropskemu prostoru.

Literatura:

Oton Berkopec: Česká a slovenská literatura, divadlo, jazykozpyt a národopis v Jugoslavii: Bibliografie od r. 1800 do 1935. Praga, 1940.

Boris Urbančič: Češko-slovenski kulturni stiki. 1993.

Jaroslava Janáčková: Česka literatura 19. století, od Máchy k Bøezinovi, Praga, 1994.

Alena Hudcová: Pøehled dìjin české literatury pro zahraniční studenty, Praga, 1995.

Čeští spisovatelé 19. a počátku 20. století. Slovníková pøíručka. Praga, 1982.

Z českého myšlení o literatuøe. Ur. F. Buriánek in J. Tax. Praga: Universita Karlova, 1975.

Obrození národa. Uredil Jan Novotný. Praga, 1979 (České myšlení, 8).

Rozka Štefan, Niko Jež: Čopovi galicijski dopisniki. SAZU 1989.

Rozka Štefan: Poljska književnost. DZS, 1960.

M. Pišùt: Dejiny slovenskej literatury II, III. Bratislava: SPN, 1986--89.

Tone Pretnar: Inovativnost in tradicionalnost verznega oblikovanja v Mickiewiczevih in Prešernovih programskih besedilih in orientalskih oblikah. JiS 34 (1988/89), 7/8, 161--169.

Interpretacja literacka na terenie zachodniej i po³udniowej s³owiañszczyzny. Krakov, 1981.

Roman Jakobson: Raboty po poetike. Moskva, 1987.

Dimitrij Tschiževskij: Vergleichende Geschichte der slavischen Literatur. Berlin, 1968.

Srednja Evropa. Izbral in uredil Peter Vodopivec. 1991.

J. M. Lotman idr.: Literatura in miti. Nova revija 1984, št. 22/23, 24/25.

Pregled južnoslovanskih književnosti

Študentje, ki imajo za drugo smer Hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi, predmeta ne vpisujejo.

Predmet obravnava razvoj posameznih literarnih vrst, medsebojne odnose južnoslovanskih književnosti v zgodnješih obdobjih ob zgodovinskih določnicah, izvirnem pismenstvu, fevdalni in cerkveni književnosti in ob konstitutivnem deležu ljudskega slovstva; v 19. stol. glede na meščansko nacionalnopolitično idejo in narodnokonstitutivno vlogo književnosti; v 20. stol. upoštevaje dinamiko nacionalnoidejnega in socialnega gibanja v Evropi ter glede na evropske literarne tokove; odkrivanje specifičnih lastnosti vsake posamezne nacionalne književnosti, medsebojne povezanosti med njimi ter razlike.

Literatura za srbsko in hrvaško književnost:

A. Barac: Jugoslavenska književnost. Zagreb: Hrvatska matica, 1955.

J. Deretiæ: Istorija srpske književnosti. Beograd: Nolit, 1983 (Sinteze).

--- --- Kratka istorija srpske književnosti. Beograd: BIGZ, 1987.

I. Frangeš: Povijest hrvatske književnosti. CZ, 1987 (Biblioteka C).

S. Ježič: Hrvatska književnost. Zagreb: GZH, 1993.

J. Jurančič: Ljudska epika. MK, 1959 (Kondor, 31).

--- --- Srbsko, hrvatsko in makedonsko berilo, 1--2. DZS, 1964.

--- --- Biografije ali žitja. MK: 1975 (Kondor, 156).

--- --- P. P. Njegoš, Gorski vijenac; I. Mažuraniæ, Smrt Smail age Čengijiæa. MK, 1962 (Kondor, 50).

P. Palavestra: Posleratna srpska književnost. Beograd: Prosveta, 1972.

Povijest hrvatske književnosti, I-VII. Zagreb: Liber, Mladost, 1975.

M. Ravbar: Pregled hrvaške, srbske in makedonske književnosti. Obzorja, 1958.

J. Rotar: Književnost in spoznavanje. CZ, 1985.

--- --- Primož Trubar in južni Slovani. 1987.

--- --- K poetiki angažiranosti sodobne proze. Revija 2000 1988, št. 42/43.

M. Šicel: Pregled novije hrvatske književnosti. Zagreb, 1979.

J. Skerliæ: Istorija nove srpske književnosti. Beograd, 1964.

Leposlovno berilo je našteto v študijskem programu za južnoslovanske jezike in literature.

Literatura za makedonsko književnost:

T. Šazdov, V. Stojčevska Antiæ, D. Stefanija, G. Stalev, B. Pavlovski: Makedonska književnost. Zagreb: Školska knjiga, 1988.

H. Polenakoviæ: Vo mugrite na slovenska pismenost. Odabrani radovi, I. Skopje: Misla, 1974.

--- --- Belila platno Biljana. MK, 1979 (Kondor, 183).

G. Pop-Atanasov: Rečnik na starata makedonska literatura. Skopje: Makedonska knjiga, 1989.

G. Stalev: Pregled na makedonskata literatura od XIX. vek. Skopje: Kultura, 1963.

D. Stefanija: Osla jahaš, osla iščeš. MK, 1982 (Kondor, 201).

Izbrana poglavja iz literarne vede

Predmet navaja študente na odprtost za nova dognanja, na fleksibilnost pri revidiranju tistega, kar so pri predavanjih iz zgodovine slovenske književnosti že slišali, na dojemljivost za nove pristope. Predmet posreduje najnovejša znanstvena dognanja učiteljev o specialnih literarnozgodovinskih temah (poglavja iz zgodovine časovnih slogov in obdobij, zgodovine književnih vrst, žanrov in oblik, iz trivialne književnosti, polliterarnih in namenskih vrst, tekstologije, zgodovine recepcije, zgodovine slovenske literarne zgodovine in kritike, zgodovine prevajanja, iz tujejezičnega slovstva in literature na Slovenskem, iz nacionalnega književnega kanona itd.). Vsebina predmeta se menja skupaj s predavatelji.

Kadar je vsebina predmeta teoretična, kritično poglablja in razširja znanja iz literarne teorije. Medtem ko predmet Literarna teorija sledi sistematičnemu orisu celotnega področja teorije o književnosti, se izbrana poglavja lotevajo posebnih problemov na intenziven in izraziteje kritičen način, ki lahko celovitost sistema tudi problematizira. Poudarjen je pluralizem literarnoteoretičnih metod in tem.

V zimskem semestru 1997/98 predavatelj akademik Taras Kermauner razdeli slovensko dramatiko na tri pomenske megastrukture: katoliško, humanistično in reistično. Na posameznih primerih konkretnih dram razvija notranje zakonitosti vsake od teh megastruktur, a tudi njenih delov -- obdobij -, ki jih imenuje makrostrukture in si sledijo diahrono, vendar nastopajo tudi vse hkrati, sinhrono. Ker raziskuje tudi historično, ugotavlja, da se je začela reistična megastruktura kot ludizem že pred prvo svetovno vojno, recimo v Govekarjevi burki Šarivari, katoliška megastruktura pa sega tudi v čas po drugi svetovni vojni, posebej v dramatiki slovenske politične emigracije, ki jo bo prav tako analiziral, recimo v drami Branka Rozmana Roka za steno. Humanistična megastrurkutra deluje od začetka, od Linharta, do danes, do Partljičevih komedij, recimo Politika, ljubezen moja. Skozi analizo pomenskih struktur slovenske dramatike podaja predavatelj svojo razlago strukture in zgodovine slovenstva. Študent naj si ogleda v poglavju o sodobni slovenski književnosti naštete Kermaunerjeve knjige in preštudira naslednjo našteto literaturo.

Predavatelj Denis Poniž bo govoril o postmoderni v dramatiki.

Literatura:

France Koblar: Slovenska dramatika 1, 2. SM, 1972, 1973.

Jože Koruza: Dramatika. Slovenska književnost 1945--65, 2. SM, 1967.

Dušan Moravec: Meščani v slovenski drami. CZ, 1960.

Andrej Inkret: Esej o dramah Dominika Smoleta. Znamenja, 1968.

Denis Poniž: Kratka zgodovina evropske in ameriške dramatike: Od antike do postmodernizma. Mihelač, 1994.

Taras Kermauner: Trojni ples smrti. DZS, 1968.

--- --- Drama, gledališče in družba. SM, 1983.

--- --- Od bratovstva k bratomoru. LUMI, 1993.

Pregled svetovne književnosti

Študentje, ki imajo za drugo smer Primerjalno književnost in literarno teorijo, predmeta ne vpisujejo.

Predmet daje slovenistom primerjalni in tipološki okvir za boljše razumevanje ter vrednotenje literarnih procesov v slovenski književnosti, nudi pa tudi informacije, ki so nujne, da bodo kot diplomanti lahko poučevali predmet slovenščine (ki vključuje tudi tuje literature) na osnovnih in srednjih šolah. Oblikuje jim tudi širše literarno obzorje.

Predmet sintetično obdela smeri, tokove, zvrsti in vrste, tipe ter dela stare orientalske književnosti, antične književnosti (grško in rimsko), obdobja evropske književnosti od srednjega veka do postmoderne, vključno z neevropskimi literaturami.

V slovenščini so izšla v zbirkah Kondor, Klasiki Kondorja, Klasje, Sto romanov, Lirika, XX. stoletje, Levstikov hram; seznam natančnejših bibliografskih podatkov večinoma ne vsebuje.

Literatura za pisni del izpita:

Janko Kos: Pregled svetovne književnosti. DZS, 1979.

Strokovna literatura za ustni del izpita:

Janko Kos: Primerjalna zgodovina slovenske literature. ZIFF in Partizanska knjiga, 1987 (poglavja 7, 8, 12, 23, 29, 33).

Kajetan Gantar: Helenizem (LL 3). Kajetan Gantar: Antična poetika (LL 26).

Janez Vrečko: Ep in tragedija. Maribor: Obzorja, 1994. 7--114, 348--453.

--- --- Atiška tragedija. Maribor: Obzorja, 1997.

Primož Simoniti: Grški ljubezenski roman in Heliodorove Etiopske zgodbe. Heliodor, Etiopske zgodbe. 1977 (Sto romanov 99).

Janko Kos: Razsvetljenstvo (LL 28).

--- --- Roman (LL 20).

--- --- Madame La Fayette in začetki evropskega romana. M. de La Fayette, Kneginja Klevska. 1974 (Sto romanov 72).

--- --- Predromantika (LL 31).

--- --- Romantika (LL 6).

--- --- Walter Scott in rojstvo zgodovinskega romana. W. Scott, Waverley. 1973 (Sto romanov 64).

--- --- Roman med zgodovino in moralo. A. Manzoni, Zaročenca. CZ, 1977 (Sto romanov 97).

Marjeta Vasič: Eksistencializem v literaturi (LL 24).

Denis Poniž: Tragedija (LL 42).

Janko Kos: Lirika (LL 39).

Hugo Friedrich: Struktura moderne lirike. CZ, 1972.

Lado Kralj: Ekspresionizem (LL 30).

Leposlovje za ustni izpit:

Antologija svetovne književnosti I: Orient, antika, srednji vek, II.: Od renesanse do romantike. DZS, 1973--1977.

Svetovna književnost: izbrana dela in odlomki, II. DZS, 1964. 107--430.

Ep o Gilgamešu. MK 1978.

Zgodbe svetega pisma. DZS 1992 (Klasje).

Stara orientalska lirika. DZS 1991 (Klasje).

Homer: Odiseja (Klasiki Kondorja 1) ali
--- --- Iliada (Kondor 3).

Ajshil: Vklenjeni Prometej (Kondor 203).

Sofoklej: Kralj Ojdip (Kondor 33) ali
--- --- Antigona (Kondor 101).

Evripid: Medeja, 1962 ali
Bakhe, 1960.

Plavt (Titus Maccius Plautus): Dvojčka, 1967.

Vergil (Publius Vergilius Maro): Eneida (Kondor 52).

Petronij (Titus Petronius Arbiter): Satiricon. 1973 (Sto romanov 63). S spremno besedoPrimoža Simonitija Petronius Arbiter in njegov Satiricon.

Ovid (Publius Ovidius Naso): Metamorfoze.

Longos: Dafnis in Hloa, 1992.

Apulej (Lucius Apuleius Madaurensis): Metamorfoze ali Zlati osel, 1981.

Roman o Tristanu in Izoldi (Klasiki Kondorja 8).

Dante Alighieri: Božanska komedija (Kondor 78).

Slehernik. Francesco Petrarca: Lirika.

Giovanni Boccaccio: Dekameron (Peti dan, deveta novela) (Kondor 36).

William Shakespeare: Romeo in Julija (Kondor 223).

--- --- Hamlet.

Miguel Saavedra de Cervantes: Bistroumni plemič Don Kihot iz Manče. 1964 (Sto romanov).

Molière: Tartuffe (Kondor 8) ali
-- - Don Juan ali Kamniti gost (Kondor 268).

Jonathan Swift: Guliverjeva potovanja.

Voltaire: Kandid. (Kondor 74).

Johann Wolfgang Goethe: Lirika.

--- --- Faust (Klasiki Kondorja 13, 14).

--- --- Trpljenje mladega Wertherja (Sto romanov).

George Byron: Parizina.

Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin.

--- --- Lirika.

Mihail Jurjevič Lermontov: Junak našega časa (kondor 73).

E. T. A. Hoffmann, Življenski nazori mačka Murra. 1972 (Sto romanov 59). S spr. besedo Janka Kosa E. T. A. Hoffmann in ideja romantičnega romana.

Stendhal: Rdeče in črno.

Honoré de Balzac: Oče Goriot (Sivi Kondor 1).

Gustave Flaubert: Gospa Bovary (Sto romanov).

Émile Zola: Germinal. 1974 (Sto romanov 71). S spremno besedo Janka Kosa Germinal in navzkrižja naturalističnega romana.

Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Nos.

--- --- Plašč.

--- --- Mrtve duše.

--- --- Revizor (Kondor 7).

Ivan Sergejevič Turgenjev: Očetje in sinovi (Sto romanov).

Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir (Sto romanov).

Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Zločin in kazen.

Henrik Ibsen: Strahovi (Kondor 88).

August Strindberg: Gospodična Julija.

Anton Pavlovič Čehov: Češnjev vrt.

Charles Baudelaire, Rože zla. 1977 (Kondor 163). S spr. vesedo Marjete Vasič: Charles Baudelaire.

Oscar Wilde: Slika Doriana Greya (Sto romanov).

--- --- Saloma.

Arthur Rimbaud: Pijani čoln.

Stephen Mallarmé: Lirika.

Rainer Maria Rilke: Lirika.

Federico García Lorca: Lirika.

Thomas Mann: Smrt v Benetkah (Kondor 136).

James Joyce: Ulikses.

--- --- Dublinčani.

Marcel Proust: Combray (Klasje).

Franz Kafka: Proces.

Jean Paul Sartre: Zaprta vrata (Kondor 134, Klasiki Kondorja 10)..

Albert Camus: Tujec (Klasje ali Sto romanov).

Samuel Beckett: Čakajoč Godota.

Bertholt Brecht: Mati Korajža in njeni otroci.

Eugene Ionesco: Plešasta Pevka.

Ernest Hemingway: Starec in morje (Kondor 28).

Alain Robbe-Grillet, Videc. 1974 (Sto romanov 74). S spremno besedo Dušana Pirjevca Na poti k novemu romanu.

Italo Calvino: Če neke zimske noči popotnik (xx. stoletje).

Umberto Eco: Ime rože (Levstikov hram 113).

Svetovna novela 19. in 20. stoletja (Klasje).

Evropska lirika. 1995 (Klasje).

Latinska in nemška književnost na Slovenskem

Namen predmetov: seznanitev z nemško in latinsko književnostjo, ki je nastajala na slovenskih tleh ali pa so jo ustvarili Slovenci (živeči v tujini).

Nemška književnost na Slovenskem obravnava snov, ki so jo raziskovali številni kulturni zgodovinarji predvsem v 2. polovici 19. stol. v okviru kranjskega, štajerskega in koroškega, domoznanstva (deloma tudi primorskega), ki so se vse do zadnjega časa, ko je to zanimanje ponovno oživelo, germanistične raziskave le parcialno dotikajo.

Srednje- in novolatinska književnost na Slovenskem se spušča v naslednja problemska področja:
Latinsko slovstvo na Slovenskem v srednjem veku.
Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti.
Literarna dejavnost v okviru jezuitskih kolegijev.
Literarna dejavnost učenjakov in akademij v obdobju baroka.
Latinski verzifikatorji med slovenskimi razsvetljenci (Japelj, Kuralt).

Literatura za Nemško književnost na Slovenskem:

Janez Stanonik: Ostanki srednjeveškega nemškega slovstva na Kranjskem. FF, 1957.

Dušan Ludvik: Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790. FF, 1957.

Branko Reisp: Janez Vajkard Valvasor v besedi in sliki. MK, 1983.

Erich Nussbaumer: Geistiges Kärnten. Celovec: F. Kleinmayr, 1956.

Nagl-Zeidler: Deutsch-Oesterreichsche Literaturgeschichte, 1--2. Dunaj in Leipzig, 1898 oz. 1914.

Anton Janko: Der von Suonegge, Der von Obernburg, Der von Scharpfenberg -- trije nemški viteški liriki s slovenskih tal. Srednji vek (...), 1989 (Obdobja, 10). 159--171.

--- --- Nemško slovstvo na Slovenskem v obdobju baroka. Barok (...), 1989 (Obdobja, 9). 209--219.

--- --- Grillparzer in Slowenien mit besonderer Berücksichtigung der Rezeption. Mariborer Grillparzer Symposion. Maribor, 1993. 159--176.

Anton Janko: Parzival in slovenska Štajerska. Celjski zbornik 1995. 191--195.

--- --- Nemška literarna ustvarjalnost na slovenskem. Zgodovinski oris. Kulturološki zbornik. FF 1995. 319--333.

Anton Janko, Anton Schwab (ur.): Anastasius Grün und die politische Dichtung im Vormärz. München, 1995.

Gesla Nemška književnost, Nemško-slovenski kulturni odnosi: književnost. Enciklopedija Slovenije 7. 353--356, 374--377.

Literatura za srednje- in novolatinsko književnost na Slovenskem:

Primož Simoniti: Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI. stoletja. SM, 1979.

Srednjeveško slovstvo. Izbrano delo. Ur. Jože Pogačnik. MK, 1972.

Jože Pogačnik: Starejše slovstvo. Od Brižinskih spomenikov do Linhartovega Matička. Maribor: Obzorja, 1980.

Ustno slovstvo oziroma Slovenska slovstvena foklora

Namen predmeta je dvojen:

1. Utemeljiti slovstveno folkloro -- v razmerju do literature -- ne le kot primarno, ampak tudi specifično besedno ustvarjalnost, obstoječo še danes. Medtem, ko literaturo konstituirajo tehnični tip komunikacije, nadrejenost estetske funkcije drugim in inovacija, so kriteriji za slovstveno folkloro: naravni tip komunikacije, navzočnost estetske funkcije poleg drugih in tradicijskost. Od tod sinkretičnost slovstvene folklore, ki terja, da jo obravnavamo interdisciplinarno.

2. Zarisan teoretični tloris je podlaga za sistematiko lastnosti in posebnosti slovstvene folklore skozi čas na slovenskih tleh od srednjega veka do danes, praviloma z vidika motivike, posameznih žanrov in funkcij.

Predmetna snov:

1. Terminologija; jezik: slovstvena folklora: literatura; komplementarnost slovstvene folklore (tekst, tekstura, kontekst); žanrski sistem in poetika slovstvene folklore; folkloristična tekstologija.
2. Empirična vprašanja: inventarizacija, klasifikacija in redakcija gradiva; interpretacija njegovih najvišjih dosežkov.
3. Slovstvena folklora v srednjem veku, reformaciji, protireformaciji in baroku, razsvetljenstvu, romantiki, realizmu moderni, ekspresionizmu, socialnem realizmu, med drugo svetovno vojno in v izmih po drugi svetovni vojni -- vedno v razmerju do sočasnih literarnih pojavov. Stilizacija literature s pomočjo folkloremov.

Viri:

Karel Štrekelj: Slovenske narodne pesmi, 1--4, SM, 1895--1923; faksimile: CZ, 1980.

Slovenske ljudske pesmi, 1--4.SM, 1970, 1981, 1992, 1997.

Zmaga Kumer: Pesem slovenske dežele. Obzorja, 1975.

Jakob Kelemina: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. Družba sv. Mohorja. 1930.

Alojzij Bolhar: Slovenske narodne pravljice. MK, 1952 in ponatisi.

Milko Matičetov: Zverinice iz Rezije. MK; ZTT, 1973.

Marija Stanonik (ur.): Glasovi, zbirka folklornih pripovedi iz posameznih slovenskih pokrajin; doslej izšlo 16 knjig.

Vilko Novak: Slovenske ljudske molitve. Družina, 1983.

Darinka Petkovšek; Slovenske uganke. MK, 1978.

Franc Černigoj: Nace ima dolge tace. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1996.

Literatura:

Ivan Grafenauer: Narodno pesništvo. Narodopisje Slovencev, II. SM, 1952. 12--85.

Boris Merhar: Ljudska pesem. Zgodovina slovenskega slovstva, I. SM, 1956. 31--114.

Alenka Goljevšček: Mit in slovenska ljudska pesem. SM, 1982.

--- --- Med bogovi in demoni. MK, 1988.

Marko Terseglav: Ljudsko pesništvo. DZS, 1987 (Literarni leksikon, 32).

Milko Matičetov: Pregovori in uganke. Ljudska proza. Zgodovina slovenskega slovstva, I. SM, 1956. 115--138.

Jože Koruza: Slovstvene študije. ZIFF, 1991. 9--19 sl.

Marija Stanonik: Slovstvena folklora v domačem okolju. Zavod R. Slovenije za šolstvo, 1990, 1993² (in tam navedena bibliografija na str. 133--134).

--- --- Slovenska slovstvena folklora. DZS, 1997 (Klasje).

--- --- Jezik in slovstvena folklora. Razprave SAZU II. razred, 13, 1990. 181--202.

--- --- Terminološke vzporednice slovstveni folklori. Traditiones, 20, ISN, ZRC SAZU, 79--94.

--- --- Slovstvena folklora kot terminološko vprašanje. Traditiones, 21, ISN, ZRC SAZU, 25--72.

--- --- Tradicijski vidik slovstvene folklore. Nova revija, 9, 1990, št. 104, 1709--1720.

--- --- Slovstveni folklorizem. Nova revija, 11, 1992, št. 121--122, 673--683.

Mladinska književnost

Namen predmeta: Študenti spoznajo razvoj in temeljne lastnosti literarnih vrst v mladinski književnosti, teoretično opredelitev mladinske književnosti in poglavitna besedila.

Vsebina: Poglavja iz literarne teorije, ki zadevajo predmet mladinske književnosti: pojem književnosti za otroškega bralca, literarne vrste, tipologija mladinske književnosti. Literarnozgodovinski pregled mladinske književnosti. Interpretacije osrednjih literarnih besedil iz novejše in sodobne slovenske mladinske književnosti. Metodologija preučevanja mladinske književnosti. Poimenovanja in izhodišča za opredelitev mladinske književnosti. Obstoj, bistvo in vrednotenje mladinske književnosti. Literarna veda in mladinska literatura. Žanrski prenos oziroma razmerje med mladinsko in nemladinsko literaturo. Tipologija mladinske poezije. Določila mladinske dramatike glede na teorijo dramatike. Drama in gledališče, glavni in stranski tekst. Periodizacija mladinske dramatike.

Za izpit mora študent poznati temeljno domačo in tujo strokovno literaturo o mladinski književnosti, zbirke in antologije, ilustratorje in znati predstaviti izbranega avtorja (z opusom, temo, jezikom, povezanostjo njegovega mladinskega in nemladinskega pisanja).

Poezija:

Milan Dekleva: Pesmi za lačne sanjavce

Alojz Gradnik: Narobe svet in druge pesmi za mladino

Niko Grafenauer: Pedenjped, Nebotičniki, sedite, Skrivnosti

Srečko Kosovel: Naša bela mačica

Mirko Kunčič: Pisani vrtiljak in Cmokec Poskokec

Boris A. Novak: Prebesedimo besede, Dommišljija je povsod doma

Feri Lainšček: Cicibanija

Tone Pavček: Prave (in neprave) pesmi, Čenčarija, Majhen dober dan, Majnice (Fulaste pesmi)

Jože Snoj: Pesmi za punčke in pobe

Bina Štampe-Žmavc: Čaroznanke, Nebeške kočije, Klepetosnedke

Saša Vegri: Mama pravi, da v očkovi glavi, To niso pesmi za otroke ali Kako se dela otroke

Dane Zajc: Abecedarija, Ta roža je zate

Oton Župančič: Ciciban

Proza:

Antoine de Saint Exupéry: Mali princ

Michael Ende: Momo

Bina Štampe Žmavc: Popravljalnica sanj

Marjan Tomšič: Zgodbice o kačah

Krstina Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Vid Pečjak: Drejček in trije Marsovčki

Branka Jurca: Ko zorijo jagode

Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon

Lojze Kovačič: Zgodbe iz mesta Rič-Rač

Mira Mihelič: Pridi, mili moj Ariel

Tone Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba

Enid Blyton: Pet prijateljev (ena knjiga)

Bogdan Novak: Zvesti prijatelji (ena knjiga)

Dramatika (po eno besedilo):

Pavel Golia: Igre

Josip Ribičič: V kraljestvu palčkov ali Palčki

France Filipič: Otroške in mladinske igre

Alenka Goljevšček: Čudežni kamen

Boris A. Novak: Nebesna trilogija

Leopold Suhodolčan: Mladi oder

Frane Puntar: Hojladrija in druge radijske igre

Strokovna literatura:

Marjana Kobe: Pogledi na mladinsko književnost. MK, 1987 (Otrok in knjiga). [O priredbah in fantastični pripovedi.]

Igor Saksida: Mladinska književnost med literarno vedo in didaktiko. Maribor: Obzorja, 1994. [Teorija, tipologija, Grafenauer, Kosovel, tirivalna književnost.]

--- --- Izhodišča in modeli šolske interpretacije mladinske književnosti. [Tipologija branja, središčnost, utemeljenost književne didaktike.]

Izbor člankov v reviji Otrok in knjiga.

France Koblar: Slovenska dramatika. I. SM, 1972.

Andrej Inkret: Drama in gledališče.

Obdobja v slovenski književnosti

Predmet se povezuje z literarnozgodovinskimi predmeti, zlasti s Tipologijo slovenske književnosti v 4. letniku. Slušatelju daje zgoščen pregled zgodovine slovenske književnosti ob primerih značilnih besedil, širi obvladovanje besedilnega in avtorskega kanona, ga seznanja s periodizacijskimi pojmi in načeli (smeri, tokovi, šole, gibanja, slogi), uzavešča spremenljive zrstno-vrstne sisteme in repertoarje, nosilce in oblike literarnega življenja, diferenciranje funkcij književnosti, seznanja ga s temeljnimi literarnozgodovinskimi priročniki, njihovimi avtorji in metodami. Na vajah uči postopke razumevanja in analize idejno-tematskih in oblikovnih značilnosti slovstvenih, književnih in leposlovnih besedil glede na kulturnozgodovinski kontekst in položaj v literarnozogodovinski shematiki. Cilje uresničuje s predavateljevim shematičnim predstavljanjem obdobij (zgodovinski kontekst, časovne meje, tokovi in smeri, zvrsti, vrste, avtorji, glavna dela), s slušateljevo samostojno interpretacijo, skupinsko in dialoško analizo vsebinskih in oblikovno-slogovnih posebnosti in predlogi za vrstno-žanrsko uvrstitev besedila. Oblika aktivnega sodelovanja je tudi samostojno iskanje odgovorov na zastavljena vprašanja, pisanje geselskega članka, kratek govorni nastop, ki predstavlja izbrano leposlovno besedilo ali teze strokovne razprave.

Kulturna zgodovina Slovencev

Namen predmeta: Spoznati temeljne smernice v razvoju slovenske kulture. Študent naj se navadi povezovati časovne stile v vseh umetnostih in jih vzporejati s širšim zgodovinskim dogajanjem.

Predmet daje pregled splošnih kulturnih razmer in okoliščin na Slovenskem od srednjega veka do današnjih dni, v katere je umeščena poleg drugih umetnostnih vrst tudi literatura, kateri velja osrednja pozornost. Zlasti pregleduje ključne izvenliterarne vplive, ki so posegali v literarno življenje pri nas.

Literatura:

Vasilij Melik: Slovenci skozi čas. Na pragu tretjega tisočletja. MD, 1987.

Fran Zwitter: Nacionalni problemi v habsburški monarhiji. SM, 1962 (poglavje o Slovencih).

Vasilij Melik: Leto 1918 v slovenski zgodovini. Zgodovinski časopis 1988, 525--532.

Književna didaktika

Namen predmeta: Teoretično in praktično usposabljanje študentov za pouk književnosti pri materinščini v osnovnih in srednjih šolah.

Vsebina:

1. Opredelitev književne didaktike kot interdisciplinarne in uporabne vede o pouku književnosti; naloge književne didaktike na raziskovalni in aplikativni ravni.
2. Sestavine učiteljeve usposobljenosti za poučevanje književnosti -- literarno strokovna, splošna pedagoška in književnodidaktična.
3. Didaktična struktura pouka književnosti -- temeljni cilji, metode, načela za izbiro in razporeditev vsebin.
4. Književnovzgojni cilji na posameznih stopnjah in vrstah šol.
5. Metode obravnave leposlovja pri pouku.
6. Učiteljeva priprava na pouk: letna priprava, priprava na učno uro.
7. Opazovanje učne ure, kritično razčlenjevanje izvedbe učnih tem in širših poglavij. Načela akcijskega raziskovanja.
8. Ustvarjalno pisanje in pouk književnosti.
9. Preverjanje znanja in sposobnosti pri pouku književnosti. Načini ocenjevanja.
10. Učni načrti za pouk književnosti -- tradicija in sodobnost.
11. Berila, učbeniki in priročniki -- sestava in uporaba.
12. Avdiovizualna sredstva pri pouku književnosti, možnosti uporabe računalnika.
13. Iz zgodovine slovenske književne didaktike.

Obveznosti študenta: Pedagoška praksa na hospitacijskih šolah (5 hospitacij, 1 individualen nastop -- hospitacij lahko kandidat po želji in v dogovoru z mentorjem opravi tudi več). Letnik: tretji (če kandidat presodi, da bo s prakso povezane obveznosti lažje izpolnjeval v četrtem letniku, lahko predmet vpisuje tudi takrat). Praksa je pogoj za izpit, ki ga študent opravlja do diplome. Natančnejša navodila o poteku prakse se dobijo pri predavanjih, objavljena pa so tudi sproti na oglasni deski.