Slovenščina:
Študijski program z literaturo in seznam predavanj za smer Slovenski jezik in književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti
Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani (http://www.ijs.si/lit/prog_spl.html).
Dodiplomski študijski program
2. Temeljni cilji programa. Podiplomski študij slovanskih jezikov in književnosti je namenjen predvsem diplomantom slavistike ter ostalim književno-jezikovnim smerem na filozofskih ali pedagoških fakultetah. Kandidatom omogoča, da si pridobijo znanstveni naslov magister/magistra slovenskega jezika ali književnosti, z nadaljevanjem tega študija, z izdelavo doktorske disertacije in njenim uspešnim zagovorom pa si pridobijo naslov doktor/doktorica jezikoslovnih znanosti oziroma doktor/doktorica literarnih znanosti. Če so izpolnjeni z zakonom navedeni pogoji, je možen tudi neposreden doktorski študij. Podiplomski študij slavističnih predmetov usposablja diplomante za samostojno znanstvenoraziskovalno delo v skladu s standardi domače in tuje znanstvene tradicije in jim poglablja znanje na specialnih jezikoslovnih in literarnovednih področjih, razširja njihova splošna strokovna znanja vseh teoretičnih in zgodovinskih področij slavistike. Diplomanti podiplomskega študija s svojimi magistrskimi deli oziroma doktorskimi disertacijami prispevajo k razvoju in prenavljanju slavistične znanosti (tudi s sodelovanjem v znanstveni slavistični publicistiki) ter k njenemu prenikanju v izobraževanje oziroma šolstvo.
Podiplomski študij obsega naslednje slovenistične smeri:
3. Trajanje študija. Podiplomski magistrski študij slovanskih jezikov in književnosti traja najmanj štiri semestre.
4. Povezanost z drugimi programi. Program se lahko povezuje predvsem z drugimi jezikoslovnimi in literarnimi programi, možne so tudi povezave z drugimi humanističnimi in družboslovnimi disciplinami, po potrebi pa tudi z drugimi znanstvenimi področji: klasična filologija, romanistika, germanistika, primerjalno in splošno jezikoslovje, primerjalna književnost, zgodovina, sociologija, psihologija, filozofija, etnologija, umetnostna zgodovina, arheologija, muzikologija, pedagogika, teologija, bibliotekarstvo, računalništvo, matematika, teatrologija, komunikologija, foniatrija itn.
5. Vključevanje v kreditni sistem. Študentje v podiplomskem magistrskem študiju slovanskih jezikov in književnosti morajo doseči pozitivne ocene pri šestih predmetih, za katere je predvidenih 300 do 450 ur organiziranega študijskega dela. Poleg predmetov, navedenih v predmetniku tega programa, veljajo lahko kot enakovredni tudi drugi predmeti iz magistrskih programov družboslovnih in humanističnih ved, a tudi drugih področij, ki so po dogovoru s kandidatom in ustreznim oddelkom Filozofske fakultete ali druge visokošolske ustanove vključeni v individualne programe.
Študent doseže predpisano število kreditov z izborom (po dogovoru z mentorjem) predmetov, ki vsebujejo tri splošne in tri specialistične predmete. Kreditne točke za uspešno opravljeno delo pridobi kandidat na osnovi različnih oblik preverjanja znanja (pisni/ustni izpiti, seminarske naloge) in sprotnega vrednotenja aktivnega sodelovanja pri predavanjih in seminarjih oziroma konsultacijah. Izpite iz posameznih predmetov je potrebno opraviti po končanih predavanjih, seminarjih oziroma konsultacijah (če je predmet predviden v obeh letnikih, se opravlja izpit po koncu drugega letnika).
Pri interdisciplinarnih programih se lahko do ene polovice programa nadomesti s predmeti, ki jih slušatelj obravnava zunaj oddelka. Merila za vrednotenje slušateljevega dela opredelita sporazumno sodelujoča oddelka ali ustanovi ob pripravi individualnega študijskega programa. Študentu lahko priznamo tudi rezultate, ki jih je dosegel na tujih univerzah. Izhodišče za upoštevanje opravljenega študija v tujini temelji na primerjavi tega študija z zahtevami veljavnega domačega študijskega programa. Za dosego naziva magister mora kandidat doseči pozitivno oceno pri vseh izbranih predmetih in napisati magistrsko nalogo, ki mora ustrezati zahtevam sodobnih znanstvenih in standardov.
6. Vključevanje programa v mednarodno sodelovanje. Poleg učiteljev drugih oddelkov Filozofske fakultete in drugih fakultet Univerz v Ljubljani in Mariboru , habilitiranih sodelavcev z ZRC SAZU ter drugih ustreznih domačih inštitutov lahko pri izvajanju programa kot somentorji, predavatelji in vodje seminarjev sodelujejo tudi učitelji tujih univerz, slavističnih središč in znanstvenih ustanov (univerze v Celovcu, Gradcu, Trstu, Vidmu, Zagrebu, Skopju, Tübingenu, Katowicah, Krakovo, Varšavi, Moskvi, Peterburgu, Pragi, Brnu, Bratislavi). Ti pridejo v poštev posebno za tiste predmete, za katere ne bi imeli ustreznega domačega znanstvenika. Posebno pozornost zasluži pri tem sodelovanje pri mednarodnih znanstvenih projektih in organizacijah (CEEPUS, TEMPUS). Sodelovanje obsega tudi izmenjavo strokovne literature, krajša jezikovna izpopolnjevanja oziroma študijske obiske v tujini.
7. Način samoevalvacije. Načrtno spremljanje izvajanja študija. Analiza uspešnosti poteka podiplomskega študija na oddelčnih sestankih. Samoocenjevanje naj bi potekalo še na osnovi anketiranja podiplomskih slušateljev oziroma spremljanja njihovih sprotnih pripomb.
8. Sestavljalci programov. Krovni program sta sestavila red. prof. dr. Aleksander Skaza in doc. dr. Marko Juvan na podlagi programov, ki so jih pripravili nosilci predmetov podiplomskega študija na katedrah Oddelka. Za slovenistične programe nosijo odgovornost izr. prof. dr. Miran Hladnik (Slovenska književnost), prof. v pokoju dr. Breda Pogorelec in doc. dr. Irena Orel Pogačnik (Slovenski jezik).
9. Raziskovalne oziroma strokovne podlage za izvedbo programa. Oddelek za slovanske jezike in književnosti izvaja in razvija podiplomski študij na področjih, ki ustrezajo potrebam slovenske kulture in države ter usposobljenosti znanstvenikov, ki se s temi področji ukvarjajo. Vsi nosilci programa podiplomskega študija so uveljavljeni v domačih in mednarodnih strokovnih krogih. Oddelek ima osrednjo slavistično knjižnico Slovenije, ki pokriva vsa področja slavistike.
10. Kadrovske zahteve za izvedbo. Podiplomski študijski program izvajajo predvsem učitelji Oddelka za slovanske jezike in književnosti ter drugi domači in tuji univerzitetni učitelji, ki izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom o visokemšolstvu. Poleg njih lahko sodelujejo pri izvajanju podiplomskega študija tudi znanstveniki, ki dopolnjujejo jezikoslovne in literarnovedne discipline, kar je odvisno od značaja zastavljenega podiplomskega študija.
Nosilci:
Slovenski knjižni jezik in stilistika:
Zgodovina slovenskega jezika z dialektologijo:
Jezikovna in književna didaktika:
Slovenska književnost (starejša, novejša in sodobna slovenska književnost, literarna teorija in metodologija):
11. Materialni pogoji za izvedbo so zagotovljeni na Oddelku za slovanske jezike in književnosti.
12. Viri financiranja. Predvidena finančna sredstva za izvedbo individualnega programa (enega kandidata) naj bi znašala 6800 DEM. Viri financiranja so s pravilnikom predpisana šolnina, finančni prispevki Ministrstva za šolstvo in šport in Ministrstva za znanost ter tehnologijo Republike Slovenije.
13. Obseg vpisa. Na program posameznih smeri podiplomskega študija naj bi se vpisalo v skladu s potrebami največ pet do petnajst slušateljev. Če se vpiše do pet kandidatov za posamezno študijsko smer podiplomskega programa, je študij organiziran individualno. Za pet in več kandidatov pa so osnovni predmeti organizirani tudi v obliki predavanj in seminarjev.
14. Zaposlitvene možnosti diplomantov. Slušatelji podiplomskega študija slovanskih jezikov in književnosti se usposobijo za samostojno znanstvenoraziskovalno in pedagoško delo na domačih in tujih visikošolskih ustanovah in znanstvenih inštitutih ter za delovanje na področjih, kjer je potrebno poglobljeno slavistično znanje (lektorati slovenščine za tujce, uredništva, založbe, kulturne ustanove, diplomatska predstavništva, zunanjetrgovinska predstavništva in drugo). Srednješolski profesorji si s podiplomskim študijem lahko pridobijo višji strokovni naziv.
Program SLOVENSKI JEZIK -- smer Slovenski knjižni jezik
Smer ima sledeče študijske usmeritve:
Predmetnik podiplomskega študija slovenskega (knjižnega) jezika je sestavljen iz največ šestih predmetov (vključno z magistrskim seminarjem ob izdelavi magistrskega dela) v skupnem obsegu največ 450 ur. Letni obseg ne sme biti večji od 300 ur. V individualnem predmetniku so predmeti razvrščeni v tri skupine:
1. predmeti, skupni za vse slušatelje programa slovenski jezik -- smer slovenski knjižni jezik;
2. predmeti, skupni za vse slušatelje izbrane usmeritve;
3. predmeti, ki so določeni glede na temo magistrskega dela.
Predmeti so razvrščeni tako, da skupni
in posebni predmeti potekajo enakomerno v vsem študijskem
času; s tem se ob siceršnji naravnanosti na izbrano
temo razvija pogled na celotno jezikoslovno problematiko.
| Zgradba predmetnika | |
| (1)Teorija sistemskega opisa slovenskega (knjižnega) jezika
Metode jezikoslovnih raziskav |
|
| (2)Predmet izbrane usmeritve (teorija, metode) | |
| Predmet za izbrano usmeritev dopolnilne jezikoslovne vede | |
| (3)Predmet, določen glede na izbrano temo | |
| Mentorstvo (magistrski seminar) | |
| Skupaj |
Okvirni predmetniki po predloženem vzorcu so izdelani za vsako usmeritev vsako leto posebej, na tej podlagi so izdelani nato individualni predmetniki glede na izbrano tematiko posameznega kandidata.
Predmeti prve skupine
Program SLOVENSKI JEZIK -- smer Zgodovina slovenskega jezika z dialektologijo
| 1. Skupni predmeti. | Število ur |
| Teorija sistemskega opisa slov. (knjižnega jezika) | 60 |
| Metode jezikoslovnih raziskav | 30 |
| 2. skupni predmet izbrane smeri | . |
| Zgodovin. razvoj slovnične zgradbe slov. jezika ali | 60 |
| Dialektalna podoba slov. jezika (pri dialektologiji) | 60 |
| 3. Skupina individualnih predmetov | . |
| Mentorske konsultacije | 60 |
| Individualni predmet 1 | 90 |
| Individualni predmet 2 | 90 |
| (Individualni predmet 3) | (60) |
Mentorji se pri oblikovanju predmetnika (glede na študijsko smer) po potrebi v dogovoru s predavatelji opredelijo za ustrezne študijske predmete: zgodovina slovenskega knjižnega jezika, slovenski knjižni jezik in stilistika, zgodovina (starejše) književnosti, primerjalno slovansko jezikoslovje, stara cerkvena slovanščina, splošno jezikoslovje; specialna poglavja iz (zgodovinskega in sodobnega) jezikoslovja (etimologija, onomastika, leksikologija, sociolingvistika, besediloslovje, pragmatika), kulturna zgodovina Slovencev, folkloristika, teologija, sociologija, antropologija ...
Po predhodnem dogovoru z mentorjem se kandidatu upoštevajo med opravljenimi študijskimi obveznostmi pri kakem predmetu tudi predavanja in izpiti, ki so bili opravljeni med študijskim bivanjem na kaki univerzi.
Program SLOVENSKA KNJIŽEVNOST
Program sestavljajo sledeče študijske smeri:
Program podiplomskega programa slovenske književnosti je sestavljen iz največ šestih predmetov (vključno s konsultacijami ob magistrski nalogi), ki jih vodijo najmanj štirje učitelji, v skupnem obsegu 300 do 450 ur. Predmeti so iz treh skupin: v prvem in drugem semestru prevladuje skupina predmetov, ki so skupni za vse podiplomske študente študijskega programa slovenske književnosti, ter predmetov, skupnih za eno od izbranih smeri; v tretjem in četrtem semestru pa so zgoščeni predmeti, ki so prilagojeni specialni temi kandidatove magistrske naloge. V prvem letniku je 210 do 240 ur. V drugem letniku je 120 do 150.
1. Skupni predmeti za vse bodoče magistre slovenske književnosti.
Edino v tej skupini je mogoče oblikovati magistrski
razred in se deloma pridružiti magistrski predavanjski ponudbi
pri sosednjih filologijah oz. jim ponuditi sodelovanje. Seznam
predavateljev naj bi se oblikoval na začetku leta, koordinator
literarnih magistrskih programov na FF pa bi sestavil njihov urnik
in obveščal kandidate o tistih gostujočih predavateljih,
ki bi utegnili biti zanimivi tudi za druge oddelke. Ker se pri
večjem številu predavateljev ne da določiti
eksaminatorja, je študijska obveznost pri tej skupini predmetov
aktivna udeležba na predavanjih in seminarjih, ki se dokazuje
s prezenčnim seznamom ali s študentovim seminarskim
poročilom.
| Izbrana poglavja iz literarne teorije in metodologije | 60 |
| Izbrana poglavja iz literarne zgodovine | 60 |
2. Skupni predmet v okviru posamezne smeri
Ker bo predvideno število študentov na
eni smeri zelo majhno, gre pri tej skupini za individualni študij
v obliki konsulatcij. Predavatelj je praviloma mentor, ki določi
tudi študentove študijske obveznosti: izpit ali seminarsko
nalogo. Kandidat dobi glede na izbrano usmeritev v predmetnik
enega izmed naslednjih predmetov:
| Starejša slovenska književnost | . |
| Slovenska književnost 19. in 20. st. | . |
| Slovenska književnost 20.st. | . |
| Književna didaktika | . |
| Literarna teorija | . |
| Skupaj ur | 60--90 |
3. Skupina individualnih predmetov
Teh predmetov je od 3 do 4 s skupnim številom
240 do 270 ur ter z vsaj dvema predavateljema, ki nista vključena
že v prvo in drugo skupino predmetov. Študij je individualen
in v obliki konzultacij. Mentor določi predmete sam glede
na naslov kandidatove magistrske teme. Obliko študijskih
obveznosti določi predavatelj in izbira pri tem med izpitom
in seminarsko nalogo. Eden izmed predmetov se določi kot
Mentorske konsultacije, vsaj eden naj angažira tudi predavatelja
zunaj domačega oddelka oz. zunaj FF ter tako poskrbi za
interdisciplinarno razširitev kandidatovega obzorja. Če
se kak predmet pojavi v zadostnem številu individualnih študijskih
programov (v več kot petih), se njegova izvedba organizira
v razredni obliki. Za povezavo naj skrbi koordinator za podiplomsli
študij na oddelku.
| Mentorske konzultacije | 60 |
| Individ. predmet 1 | 60 |
| Individ. predmet 2 | 60 |
| Individ. predmet 3 | 60 |
Mentorji si pri oblikovanju predmetnika lahko pomagajo z naslednjim seznamom in po potrebi in v dogovoru s predavatelji modificirajo ter dopolnijo predlagane naslove: kulturna zgodovina Slovencev, paleografija, nemška književnost na Slovenskem, latinska književnost na Slovenskem, psihologija spoznavanja, primerjalna zgodovina slovenske književnosti, sociologija književnosti in kulture, slovanska literarna komparativistika, folkloristika, specialna poglavja iz jezikoslovja (stilistika, retorika, besediloslovje, pragmatika, sociolongvistika, psiholingvistika ... ), teatrologija, ženske študije, filozofija književnosti, zgodovina estetike in poetike, genologija ali vrstna poetika, teorija literarne zgodovine, historična poetika, empirične in kvantitativne metode literarne vede, recepcija literature ali literarna kritika, hermenevtične metode v literarni vedi, strategija javnega argumentiranja ali standardi oblikovanja znanstvenega besedila, komunikologija, trivialna literatura, tematologija, naratologija, verzologija, pedagoška psihologija, mladinska književnost ...
Po predhodnem dogovoru z mentorjem se kandidatu po kreditnem sistemu upoštevajo med opravljenimi študijskimi obveznostmi tudi predavanja in izpiti, ki jih je opravil med študijskim bivanjem na kaki tuji univerzi.
Na podiplomski študij slavističnih področij se lahko vpišejo kandidati, ki imajo diplomo visokošolskega študija slavistike (povprečna ocena zaključka študija mora biti najmanj 8). Pogoj za vpis je tudi znanje dveh tujih jezikov (ruščina oziroma drugi slovanski jeziki, angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, španščina). Prednost imajo kandidati, ki so prejeli za svoje znanstvenoraziskovalno delo katero od študentskih nagrad. Kandidati z nižjo oceno dodiplomskega študija se lahko vpišejo, če opravijo dopolnilni izpit v skladu z izbrano usmeritvijo iz ustreznih jezikoslovnih (sodobni knjižni jezik, zgodovina jezika in metodologija jezikoslovnih raziskav) in literarnovednih predmetov (zgodovina književnosti in literarna teorija z metodologijo). Kandidati z drugimi visokošolskimi diplomami morajo opraviti preizkusni izpit v skladu z izbrano usmeritvijo iz ustreznih jezikoslovnih (sodobni knjižni jezik, zgodovina jezika in metodologija jezikoslovnih raziskav) in literarnovednih predmetov (zgodovina književnosti in literarna teorija z metodologijo).
Pogoji za napredovanje po programu. V višji letnik se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili vse obveznosti (izpiti ali seminarske naloge), predpisane z individualnim študijskim programom, in so plačali šolnino oziroma predložili potrdilo o oprostitvi šolnine.
Načini in oblike izvajanja programov. Podiplomski študij na slavističnih disciplinah poteka na osnovi individualnih študijskih programov. Če je vpisanih nad 5 kandidatov, se predmeti izvajajo v obliki predavanj in seminarjev (v primeru, da se bodo na fakulteti oblikovali tudi pravi meddisciplinarni podiplomski programi, bi se lahko delež skupnih oblik študija povečal). Sicer poteka študij v obliki konsultacij (predavateljskega in seminarskega značaja) ob predpisani strokovni literaturi.
Pogoji za dokončanje študija. Kandidat mora pred zagovorom magistrske naloge uspešno opraviti vse obveznosti, predpisane z individualnim študijskim programom (izpiti, seminarske naloge). Magistrski študij se konča z uspešnim javnim zagovorm magistrske naloge. Izjemno uspešni slušatelji podiplomskega magistrskega študija lahko neposredno preidejo na doktorski študij brez zagovora magistrske naloge.
Akademski naziv. Po končanem podiplomskem magistrskem študiju dobi kandidat/kandidatka naziv magister oziroma magistra slovenskega jezika ali slovenske književnosti, če je obranil/a še doktorsko disertacijo, dobi naslov doktor/doktorica jezikoslovnih znanosti ali doktor/doktorica literarnih znanosti.
To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco