Praktični spisovnik ali
Šola strokovnega ubesedovanja:
Vademekum za študente slovenske književnosti,
zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti
|
|
Miran Hladnik Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti, zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti |
Avtorske ali osebne bibliografije:
Stanko Bunc: Bibliografija. Levstikov zbornik. Ur. Janez Logar in Anton Ocvirk. Ljubljana: Slavistični klub, 1933. 367–411. [Bibliografija Frana Levstika.]
Marja Boršnik: Aškerčeva bibliografija. ČZN XXX/4 (1935). 1–120. [Posebni odtis: Ljubljana, 1936.] Sign. v SK: C 837/30.
France Dobrovoljc: Bibliografija literature o Cankarjevi dramatiki. Ljubljana: MGL, 1960 (Knjižnica MGL, 8). Sign. v SK: B 844/8.
Marijan Brecelj: Bevkova biliografija. Koper: Lipa, 1960. Sign. v SK: B 20089.
— — Bibliografija Alojza Gradnika. Ljubljana: Knjižnica, 1964.
Eva Bauman: Bibliografija Vladimirja Levstika: Kronološki pregled. Celjski zbornik, 2. Celje: Svet za kulturo in znanost SO Celje, 1967. 67–114. Sign. na slavistiki: Zborn II 261.
Marija Suhodoločan-Dolenc: Bibliografija Leopolda Suhodolčana. Leopold Suhodolčan 1928–1980: "... da bi na ta svet ne legla pozaba ..." . Ljubljana: Karantanija, 2000.
Štefka Bulovec: Prešernova bibliografija. Maribor: Obzorja, 1975. Sign. v SK: D 20116.
Boža Pleničar: Bibliografija dr. Ivana Prijatelja. Prijateljev zbornik: Ob stoletnici rojstva. Ur. Štefan Barbarič. Ljubljana: SM, 1975. 233–64. Sign. v SK: D 2749.
Marko Kranjec idr.: Bibliografija dr. Marje Boršnikove. JiS XXVIII/7–8 (1982/83). 221–44.
Bibliografija znanstvenega in strokovnega dela Franca Zadravca: Ob šestdesetletnici. SR XXXIII/4 (1985). 475–84.
Jože Munda: Bibliografija Borisa Paternuja: Ob šestdesetletnici. SR XXXIV/3 (1986). 329–39.
— — Bibliografija Franceta Bernika: Ob šestdesetletnici. SR XXXV/2 (1987). 227–36.
— — Bibliografija Janka Kosa: Ob šestdesetletnici. SR XXXIX/4 (1991).
Bibliografija Jožeta Pogačnika ob šestdesetletnici. SR XLI/2 (1993). 297–328.
Alenka Logar-Pleško: Bibliografija Toneta Pretnarja. SR XLI/2 (1993). 278–95.
Najraje so avtorske bibliografije vključene v skupinske bibliografije. Skupine so določene po raznovrstnih kriterijih: pripadnost narodu, prebivališče v določenem geografskem okviru, jezik publikacij, zaposlitev na neki inštituciji, članstvo v nekem društvu. Nepopolne, vendar v sili koristne bibliografske podatke je najti zlasti v starejših literarnih zgodovinah (Marnovem Jezičniku, Glazerjevi ZSS), leksikonih in enciklopedijah (SBL, v Leksikonu CZ Slovenska književnost, v Leksikonu pisaca in v Enciklopediji Jugoslavije). Za prvo slovensko bibliografijo smemo šteti Trubarjev seznam lastnih izdaj iz leta 1561; ponatisnjen je v knjigi Theodorja Elzeja Primus Trubers Briefe (Tübingen, 1897), 44–56.
Univerza v Ljubljani: Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev, 1–. Ljubljana: Univerza, 1957–. [Izhajajo na deset let; kasneje pod spremenjenim naslovom Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev.]
Bibliografije rednih učiteljev Pedagoške akademije, 2. Ljubljana: Pedagoška akademija, 1988. Sign. na slavistiki: Bibl II 334/2.
Biografije in bibliografije [raziskovalcev ZRC] SAZU, 1–. Ljubljana: ZRC SAZU, 1976– (Biblioteka, 5, 10 itd.)
Pokrajinske bibliografije:
Strastil Theodor von Strassenheim: Bibliographie der im Herzogtume Kärnten bis 1910 erschienen Druckschriften. Celovec, 1912. 97–116.
France Bevk: Slovenske knjižne izdaje v Italiji. Luč I–XI (1927–1936).
Pavel Plesničar: Narod naš dokaze hrani: Bibliografski pregled slovenskega tiska na Primorskem do konca leta 1918. Ljubljana, 1940. Sign. v SK: D 20028.
Marijan Brecelj: Bibliografija partizanskega tiska na Primorskem: Brošure in knjige. Nova Gorica: Goriška knjižnica, 1965 (Publikacije Goriške knjižnice, 3). Sign. v SK: D 20147; na slavistiki: Bibl I 69/3.
Ivan Škafar: Bibliografija prekmurskih tiskov od 1715–1919. Ljubljana: SAZU, 1978 (Biblioteka, 6). Sign. v SK: D 358/6. Delo je nadaljeval Franc Kuzmič: Bibliografija prekmurskih tiskov 1920–1998. Ljubljana: ZRC SAZU, 1999.
Jože Bajec: Slovensko izseljensko časopisje 1891–1945. Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 1980. Sign. na slavistiki: Bibl II 690.
Joseph Dwyer: Slovenes in the United States and Canada: A Bibliography. University of Minnesota: Immigration History Research Center, 1981.
Marjan Pertot: Bibliografija slovenskega tiska v Argentini, [1. del:] 1945–1987; [2. del] 1945–1990 – časopisje. Trst: Knjižnica Dušana Černeta, 1987 in 1991. Sign. na slavistiki: Bibl I 141.
— — Slovenska bibliografija za Veliko Britanijo 1. .1. 1945 – 1. 5. 2000. Trst: Mladika, 2000.
Knjižnične, knjigarniške in založniške bibliografije:
Knjižnice včasih natisnejo in objavijo svoje kataloge. Nekdaj so sodili knjižnični katalogi (Ljudske knjižnice, Šentjakobske knjižnice, Delavske knjižnice) med vsakoletne tiske; njihov namen je bil privabiti kar največ bralcev. Nekaj med listkovnim katalogom in v knjigi objavljenim katalogom je katalog na mikrofiših. Boljše knjižnice danes izdajajo ali le interno razmnožujejo seznam novosti: Slovanska knjižnica, Knjižnica oddelka za slovanske jezike in književnosti, NUK ima Bilten novosti v spletni obliki; v Književnih listih Dela ima rubrika Sveže iz tiskarn tudi obliko kratke bibliografije. Seznami knjig, ki jih je izdala kaka založba, nastajajo ob jubilejih, so nekakšna poročila o delu založb. Včasih so izdajale svoje knjigotrške kataloge tudi knjigarne. Za bibliografsko neurejena obdobja so ti katalogi (npr. založnika Janeza Giontinija ali Antona Turka) neprecenljivo gradivo, pa čeprav so podatki v njih pogosto preoblikovani tako, da bi pritegnili bralca in kupca.
Jože Munda: Bibliografija Slovenske matice 1864–1964: Kronološki pregled in stvarno kazalo. Ljubljana: SM, 1964. Sign. v SK: E 20039, na slavistiki: Bibl II 427.
Slovenska knjiga: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret. Ljubljana: Organizacija knjigarjev Dravske banovine, 1939. Sign. v SK: C 8554, na slavistiki: Bibl I 39.
Janko Moder: Mohorska bibliografija. Celje: MD, 1957. Sign. v SK: D 20045.
Bibliografija Družbe sv. Mohorja v Celovcu: Od obnovitve leta 1947 do 1982. 130 let Družbe sv. Mohorja v Celovcu: Zbornik. Celovec: MD, 1983. 175–95.
Bibliografija publikacij SAZU. Ljubljana: SAZU, 1952– (Biblioteka, 1, 4, 7). [Avtorji so Primož Ramovš (Biblioteka in publikacije), Marija Klemenčič, Marija Fabjančič.]
Ančka Posavec: Bibliografija Prešernove družbe 1953–1987. Ljubljana: Prešernova družba, 1988.
Maja Žvanut: Knjige iz 16. stoletja v knjižnici Narodnega muzeja. Ljubljana: Narodni muzej, 1988 (Situla: Razprave Narodnega muzeja, 27). Sign. v SK: D 544/27.
Bibliografije prispevkov v časopisju:
Najkrajša in najpreprostejša bibliografija za časopisno gradivo je kazalo posamezne številke, komaj drugačen status ima tudi letno kazalo revije. Veliko uporabnejši so seznami prispevkov v daljšem obdobju ali celó za célo življenjsko dobo časopisa. Taka kazala je dobiti še za nekatere zbornike: Loške razglede, Kamniški zbornik, Celjski zbornik, Zbornik Svobodne Slovenije, Kranjsko čbelico, Marnov Jezičnik.
Anton Dokler: Jubilejno kazalo za vseh petdeset letnikov Doma in sveta. DiS L/8–10 (1937/38). [Tudi posebej (Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1938).]
Rudolf Kodela idr.: Bibliografsko kazalo Ljubljanskega zvona 1881–1941. Ljubljana: SAZU, 1962 (Biblioteka, 3).
Jože Munda: Bibliografsko kazalo Slavistične revije I–XXV, 1948–1977. SR XXV/4 (1977). 491–527. Nadaljevanje je Martin Grum: Bibliografija Slavistične revije XXVI–XL, 1978–1992. SR XLI/[posebna številka] (1993). 1–50. Http://www.ijs.si/lit/bibl_sr.html.
— — Bibliografsko kazalo Jezika in slovstva I–XXX: 1955/56–1984/85. JiS XXX/[posebna številka] (1984/85). Http://www.ff.uni-lj.si/jis/lat2/B1955-85/index.htm. Nadaljevanje je Alenka Logar-Pleško: Bibliografsko kazalo Jezika in slovstva 31 (1985/86) – 40/[posebna št.] (1994/95). 4–34. Http://www.ff.uni-lj.si/jis/lat2/B1985-95/index.htm.
Franca Buttolo: Bibliografsko kazalo Primerjalne književnosti I–X (1978–1987). Primerjalna književnost XI/1 (1988).
Darja Kramberger: Otrok in knjiga: Bibliografsko kazalo 1972–1991: Številke 1 do 32. Otrok in knjiga 1992, št. 34. 71–126.
Alenka Logar-Pleško in Tone Pretnar: Bibliografsko kazalo seminarskih zbornikov (I–XXV). XXV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1989. 207–35.
Slovenistična in slavistična bibliografija:
Slovenistično bibliografijo od 1977 dalje je enkrat letno objavljal JiS – njen avtor je bil Marko Kranjec s sodelavci –, za pretekla obdobja se orientirajmo po naslednjih naslovih.
Pavle Kalan: Bibliografija. SR I–II (1948–49).
Janez Logar: Bibliografija slovenske literarne zgodovine. JiS VII–VIII (1961–63).
Jože Munda: Slovensko jezikoslovje in literarna zgodovina: Knjige in članki v revijah in zbornikih. JiS IX–X (1963–65).
Mednarodno bibliografijo kritik strokovnih knjig – med njimi bo tudi kaj slavističnega – najdemo v IBR (Internationale Bibliographie der Rezensionen wissenschaftlicher Literatur, Osnabrück, 1971 sl.). Kaj o književnosti bo najti v knjigi
Jože Kokole: Bibliografija doktorskih disertacij Univerze in drugih visokošolskih ter znanstvenih ustanov v Ljubljani 1920–1968. Ljubljana: Univerza, 1969. Sign. na slavistiki: Bibl II 509.
Sicer so slovenske disertacije dosegljive v NUK-ovem elektronskem katalogu. Ker si slovenist neredko pomaga z nemško učenostjo, še sledeča enota:
Irmgard Mahnken in Karl-Heinz Pollok: Materialien zu einer slawistischen Bibliographie: Arbeiten der in Österreich, der Schweiz und der Bundesrepublik Deutschland tätigen Slawisten (1945–1963). München: Sagner, 1963.
Zvrstne in vrstne bibliografije:
Za kritiko in poezijo do 1945 je gotovo najbolj uporabna zagrebška Bibliografija rasprava, članaka i književnih radova, kjer je treba paziti, da se ne izgubimo v obsežnih kazalih. Ko iščemo kritike o Stanku Majcnu, je treba pogledati v predmetni indeks prve in druge knjige, pa tudi kazali pesnikov v knjigah 4–7 sta dve: tistih s popolno in tistih z nepopolno bibliografijo.
Nauka o književnosti. Bibliografija rasprava, članaka i književnih radova, 1–4. Zagreb: Leksikografski zavod FNRJ, 1956–59. [Prva knjiga navaja teoretske in primerjalne spise o književnosti in začne z zgodovino jugoslovanskih književnosti, ki se konča v drugi knjigi (literarne kritike ipd.). Tretja knjiga prinaša članke o zgodovini tujih književnosti, četrta o periodiki, zgodovini ljudske književnosti in književnih društvih.]
Jugoslavenska književnost. Bibliografija rasprava, članaka i književnih radova, 4–7. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod, 1959–63. [Vse knjige objavljajo naslove izvirne poezije v periodiki, zadnja knjiga tudi tuje poezije pri nas.]
Izbore iz strokovne literature za ožje omejena področja prinašajo tozadevne monografije in razprave, npr. v Literarnem leksikonu, ali tematski zborniki. Za prvo orientacijo kratek seznam:
Slovenske igre in scenariji, 1–6. Ljubljana: Slovenski gledališki in filmski muzej, 1988–92. Sign. na slavistiki: Bibl II 807.
1. Mojca Kaufman in Andrijan Lah: Igre, prizori in priredbe za oder;
2. Radijske igre in priredbe za radio 1929–1985;
3. Lilijana Nedič: Filmski scenariji;
4. Matjaž Loboda: Lutkovne igre, prizori, priredbe za lutkovni oder in scenariji za lutkovne predstave;
5. Polona Flere in Mojca Kaufman: Televizijske igre: 1958–1985;
6. Henrik Neubauer: Glasbenogledališka dela slovenskih skladateljev: opere, operete, baleti.
Repertoar slovenskih gledališč 1867–1967: Popis premier in obnovitev. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1967. Sign. na slavistiki: Bibl II 482/1–4. Do leta 1993 izšlo še pet dopolnil. Nadaljevanje je Slovenski gledališki letopis: Slovene Theatre Annual. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1992/93–.
Branko Berčič, ur.: Das slowenische Wort in den Drucken des 16. Jahrhunderts. Abhandlungen über die Slowenische Reformation: Literatur – Geschichte – Stilart – Musik – Leksikographie – Theologie – Bibliographie. Ur. Branko Berčič. München: Trofenik, 1968 (Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen, 1). 152–268. Sign. na slavistiki: Zborn II 410/1; Bibl II 490.
Branko Reisp: Faksimilirane izdaje naših tiskov, rokopisov in grafičnih listov, ki so jih izdale slovenske založbe v letih 1909 do 1969. Knjižnica XIV (1970). 136–46. Sign. na slavistiki: Per I/27.
Primož Simoniti: Sloveniae scriptores Latini recentioris aetatis. Zagreb; Ljubljana: SAZU, 1972. Sign. v SK: E 1746.
Gregor Kocijan: Slovenska kratka pripovedna proza 1892–1918. Ljubljana: ZIFF, 1989 (Razprave Filozofske fakultete). Sign. v SK: D 20233, na slavistiki: Bibl II 815.
— — Slovenska kratka pripovedna proza 1919–1941: Bibliografija. Ljubljana: ZIFF, 1999 (Razprave Filozofske fakultete).
Ančka Posavec: Bibliografija knjižnih izdaj predstavljenih avtoric. Branko Hofman, Iskani in najdeni svet. Ljubljana: Prešernova družba, 1988 (Vrba). 347–63. [Bibliografija ženske literature.] Sign. v SK: C 18597.
Boža Pleničar: Slovenska bibliografska literatura. Ljubljana: NUK, 1983. Sign. v SK: D 20189.
— — Slovenska bibliotekarska bibliografija: Raziskovalna naloga. Ljubljana: NUK, 1989.
Kot bibliografije so urejeni tudi nekateri katalogi razstav oziroma vodniki po razstavi v NUK-u: Gorazd Kocijančič, Biblije na Slovenskem (1996), Karmen Štular-Sotošek, Žensko časopisje na Slovenskem 1897–1997 (1997), Mihael Glavan, Slovenski pesniški prvenci: Prve izdaje pesmaric, pesniških almanahov in avtorskih pesniških zbirk do leta 1899 (1999).
Nacionalna bibliografija
je preobsežno podjetje, da bi se jo splačalo še vedno izdajati v knjižni obliki, zato so jo preselili na zgoščenke. Slovenska bibliografija (Ljubljana, 1945-) vodi slovensko slovstvo in slovensko literarno vedo pod dvema samostojnima poglavjema. Po vojni je bila vključena v Bibliografijo Jugoslavije, ki jo je izdajal Jugoslovenski bibliografski institut (Beograd, 1950–1991). Od 1987 jo je dopolnjeval register imen in naslovov. Slovensko književnost najdemo v okviru slovanskih književnosti, tu pa najprej literarno vedo (zgodovina literature po stoletjih, kritika avtorjev, pesmi, dram, romanov, povesti), potem pa še literarno produkcijo (pesmi, drame, scenariji, libreti, romani, pravljice, eseji, mladinska književnost, ljudska književnost, književnost Slovencev po svetu). Posebej je leta izšla bibliografija člankov:
Slovenska bibliografija: Članki in leposlovje v časopisju in zbornikih 1945–1950. Ljubljana: SAZU, 1963 (Biblioteka, 2).
Podatke o začetkih naše nacionalne bibliografije si bomo poiskali pri Štefki Bulovec (Bibliografija slovenskih bibliografij). Sistematično in redno za vsako leto je izhajala slovenska bibliografija v LMS in v ZMS 1869–1907. To je bilo izhodišče za delo Franceta Simoniča Slovenska bibliografija (1. del: Knjige 1550–1900, Ljubljana: SM, 1903–05), ki je skupaj z vrsto dodatkov zbrala vse slovenske knjige do preloma stoletja. Nadaljevanje periodičnega podjetja je Šlebingerjeva Slovenska bibliografija za leta 1907–1912 (Ljubljana: SM, 1913), zatem pa pride zloglasna bibliografska črna luknja do 1945. Praznino se je neuspešno trudilo premostiti nekaj bibliografskih poskusov, tako Janko Šlebinger s seznamom knjig za 1929/30 v časopisu Slovenski tisk 1930 pa seveda že omenjena Slovenska knjiga. Še najbolje jo je odneslo časopisje:
Janko Šlebinger: Slovenski časniki in časopisi: Bibliografski pregled od 1797–1936. Razstava slovenskega novinarstva v Ljubljani 1937. Ur. Božidar Borko. Ljubljana: Slovenski novinarji, 1937. Sign. v SK: D 20026.
Jože Bajec: Slovenski časniki in časopisi 1937–1945: Bibliografski pregled od 1. januarja 1937 do osvoboditve 9. maja 1945. Ljubljana: NUK, 1973.
Prevodna bibliografija:
Marijan Brecelj in France Dobrovoljc: Bibliographie: Traductions des belles lettres slovènes = Bibliografija prevodov iz slovenskega leposlovja. Le livre slovène IX/posebna št. (1971). Sign. v SK: E 20043/9.
France Dobrovoljc: Bibliografija prevodov iz slovenskega leposlovja od 1970 do 1974. Le livre slovène XIII/3–4 (1975).
— — Bibliografija prevodov iz slovenskega leposlovja od 1972 do srede 1983. leta. Le livre slovène XXII/1 (1984).
Oton Berkopec in France Dobrovoljc: Bibliografija prevodov iz literarnega dela Ivana Cankarja. Ivan Cankar v prevodih: Zbornik društva književnih prevajalcev Slovenije, [2]. Ur. Janko Moder. Izdalo Društvo književnih prevajalcev Slovenije. Murska Sobota: Pomurska založba, 1977. 71–191. Sign. na slavistiki: Zborn II 675/2.
France Dobrovoljc: Bibliografija prevodov iz literarnega dela Otona Župančiča. Oton Župančič v prevodih. Zbornik društva književnih prevajalcev Slovenije, 4. Ur. Janko Moder. Koper: Lipa, 1980. 148–231. Sign. v SK: D 903/4.
Ker je bibliografske literature že toliko, da postaja nepregledna, je neogibno potreben seznam bibliografij:
Štefka Bulovec: Bibliografija slovenskih bibliografij 1561–1973. Ljubljana: NUK, 1976.
Sprotno bibliografijo slovenskih bibliografskih objav prinaša Knjižnica, glasilo Društva bibliotekarjev Slovenije (1969–).
Naloge:
Poglej v Cobiss, kdaj so prvič izšli Jurčičev Sosedov sin, Jarčevo Novo mesto, Gradišnikova Zemlja, zemlja, zemlja?
Naštej vse natise knjige Antona Kodra Marjetica; spet po Cobissu.
Naštej vse natise povesti Ferda Kočevarja – Žavčanina Mlinarjev Janez.
Naštej vse kritike k naslednjim tekstom: Fran S. Finžgar, Dekla Ančka; Prežihov Voranc, Samorastniki; zbornik Rošlin in Verjanko, ki je izšel pri založbi Aleph pred nekaj leti.
Izdelaj seznam slovenskih literarnovednih knjig v zadnjem letu.
Najdi vse prispevke o Jurčiču v JiS in jih navedi.
Iz Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino (ČJKZ) 1918–31 izpiši vse zanimive literarnovedne članke.
Enako stori za revijo Slovenski jezik (1938–41), za zbornik Razprave = Dissertationes: Razred za filološke in literarne vede (Ljubljana: SAZU, 1950-) in za zbirko Dela (Ljubljana: SAZU, 1950-).
Izdelaj bibliografsko zbirko zanimivih literarnovednih prispevkov v Zborniku predavanj s Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK; 1965-).
Izdelaj bibliografijo zbornikov iz zbirke Obdobja (1979-), če ni bila le-ta ob kakšni obletnici že objavljena.
Poišči monografije o slovenski literaturi v zbirki Slavistische Beiträge, ki izhaja pri založbi Sagner v Münchnu.
Preglej razprave v LMS (1866–98) in v ZMS (1899–1912).
Izpiši iz kataloga v NUK-u vse zbornike, ki so registrirani pod kazalkami protestantska književnost ali reformacija.
V knjižnici se seznani z naslednjimi zborniki: Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede (RDHV; 1923–30), Kmečki upori v slovenski umetnosti, 1974.
Literarne zgodovine:
Pavel Josef Šafařík: Slowenisches und glagolitisches Schriftthum. Geschichte der südslawischen Literatur, 1. Ur. Josef Jireček. Praga, 18642. [Po Čopovi rokopisni predlogi.] Sign. v SK: D 454; sign. v NUK-u: 134125.
Josip Marn: Jezičnik [...], 1–30. Ljubljana: Rudolf Milic, 1863–92. [Ponatisi iz Učiteljskega tovariša; o slovenski knjigi v 19. stoletju glej Jezičnikove knjige 23–25 in 28–30.] Sign. v SK: E 1253.
Karol Glaser: Zgodovina slovenskega slovstva, 1–4. Ljubljana: SM, 1894–98. Sign. v SK: D 733.
France Kidrič: Bibliografski uvod v zgodovino reformacijske književnosti pri južnih Slovanih v XVI. veku, 1. Ljubljana, 1927. Sign. v SK: C 38.
— — Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrti: Razvoj, obseg in cena pismenstva, književnosti in literature, 1–5. Ljubljana: MS, 1929–38. Sign. v SK: E 241.
Ivan Grafenauer: Zgodovina novejšega slovenskega slovstva, 1: Od Pohlina do Prešerna; 2: Doba narodnega prebujenja. Ljubljana: Katoliška bukvarna, 1909–11. Sign. v SK: C 2984.
— — Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 19202. Sign. v SK: C 2271.
— — Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva. Celje: MD, 1973 (Znanstvena knjižnica: Nova serija, 1). Sign. v SK: C 1140/1.
Anton Slodnjak: Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: Akademska založba, 1934 (Akademska biblioteka, 1). Sign. v SK: C 2834/1.
— — Geschichte der slowenischen Literatur. Berlin: de Gruyter, 1958 (Grundrisse der Slavischen Philologie und Kulturgeschichte, 13). Sign. v SK: E 1251.
— — Slovensko slovstvo: Ob tisočletnici Brižinskih spomenikov. Ljubljana: MK, 1968. [To je dopolnjeni prevod nemško pisane Geschichte ...] Sign. v SK: D 4764.
— — Zgodovina slovenskega slovstva, 1–2. Celovec: Delovna skupnost učiteljev slovenščine (izd.) in založba Drava, 1968. [Varianta Slovenskega slovstva.]
Joža Glonar: Die Slowenen im Schrifttum 1914–1940. Südost-Forschungen (Brno; München; Dunaj: Rohrer), zv. 9/10 (1944/45). 498–583. Sign. v NUK-u: 289259 ali 132358.
Marja Boršnik: Kratek bibliografski pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS, 1955 (Slavistična knjižnica: Bibliografska dela, 2). Sign. v SK: B 714/2.
Ivan Prijatelj: Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848–1895, 1–6. Ur. Anton Ocvirk, zadnjo knjigo pa Jože Munda. Opombe napisal Dušan Kermauner. Ljubljana: DZS, 1955–852 (Monografije k zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev).
Zgodovina slovenskega slovstva. Ur. Lino Legiša. Ljubljana: Slovenska matica, 1956–71.
1. Od začetkov do romantike (France Tomšič: Razvoj knjižnega
jezika; Boris Merhar in Milko Matičetov: Ljudsko pesništvo; Lino Legiša
in France Tomšič: Pismenstvo; Mirko Rupel: Reformacija,
protireformacija, barok; Alfonz Gspan: Razsvetljenstvo);
2. Lino Legiša: Romantika; Anton Slodnjak: Realizem;
3. Anton Slodnjak: Realizem, 2;
4. Anton Slodnjak: Nova struja (1895–1900) in nadaljnje oblike realizma in naturalizma;
5. Joža Mahnič: Obdobje moderne;
6. Lino Legiša: V ekspresionizem in novi realizem;
7. Viktor Smolej: Slovstvo v letih vojne 1941–1945.
Jože Pogačnik in Franc Zadravec: Zgodovina slovenskega slovstva, 1–8. Maribor: Obzorja, 1968–72.
1. Jože Pogačnik: Srednji vek, reformacija in protireformacija, manirizem in barok;
2. Klasicizem in predromantika;
3. Klasika in romantika;
4. Realizem;
5. Franc Zadravec: Nova romantika in mejni obliki realizma;
6. in 7. Ekspresionizem in socialni realizem;
8. Jože Pogačnik: Eksistencializem in strukturalizem.
[1973 je pri Obzorjih izšla skrajšana verzija te literarne zgodovine.]
Slovenska književnost 1945–1965, 1–2. Ljubljana: SM, 1967.
1. Boris Paternu: Lirika; Helga Glušič-Krisper in Matjaž Kmecl: Proza;
2. Jože Koruza: Dramatika; Franc Zadravec: Literarna esejistika in
kritika; Hermina Jug in Marko Kranjec: Biografski in bibliografski
podatki.
Slovenska književnost, 1–3. Ljubljana: DZS, 1999–2001.
1. Jože Pogačnik: Srednji vek, Reformacija, Barok, Razsvetljenstvo, Romantika, Realizem;
2. Franc Zadravec: Obdobje moderne, Ekspresionizem in socialni realizem;
3. Franc Zadravec: Čas in prostor; Jože Pogačnik in Denis Poniž:
Lirika; Silvija Borovnik: Pripovedna proza; Denis Poniž: Dramatika;
Jože Pogačnik: Književnost v zamejstvu in zdomstvu; Igor Saksida:
Mladinska književnost; Miran Štuhec: Literarne revije in programi;
Darko Dolinar: Literarna veda in kritika; Majda Stanovnik: Prevodna
književnost.
Janko Kos: Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS, 199210.
Jože Pogačnik: Starejše slovensko slovstvo. Ljubljana: ZIFF, 1990 (Razprave Filozofske fakultete).
Igor Grdina: Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva. Maribor: Obzorja, 1999.
Andrijan Lah: Mali pregled lahke književnosti. Ljubljana: Rokus, 1997.
— — Pregled književnosti, 1–5. Ljubljana: Rokus, 1992–96. [Na CD-ROM-u ima delo naslov Pregled svetovne in slovenske književnosti, 1997.]
Janja Žitnik in Helga Glušič: Slovenska izseljenska književnost, 1–3. Ljubljana: ZRC SAZU in Rokus, 1999.
Marija Mitrović: Geschichte der slowenischen Literatur von den Anfängen bis zur Gegenwart. Celovec: MD; Drava; Wieser, 2001.
Za druge naslove glej Slovensko književnost (Ljubljana: CZ, 1996; Sopotnik; Leksikoni [Cankarjeve založbe]), 562–67.
Literarne teorije:
Matjaž Kmecl: Mala literarna teorija. Ljubljana: Mihelač in Nešovič, 19964.
Janko Kos: Literatura. Ljubljana: DZS, 1978 (Literarni leksikon, 2).
— — Literarna teorija. Ljubljana: DZS, 2001.
Janko Kos: Morfologija literarnega dela. Ljubljana: DZS, 1981 (Literarni leksikon, 15).
Anton Ocvirk: Literarna teorija. Ljubljana: DZS, 1978 (Literarni leksikon, 1).
— — Evropski verzni sistemi in slovenski verz. Ljubljana: DZS, 1980 (Literarni leksikon, 9–10).
Silva Trdina: Besedna umetnost, 2: Literarna teorija. Ljubljana: MK, 197913 (Učbeniki in priročniki).
Jakob Kelemina: Literarna veda: Pregled njenih ciljev in metod. Ljubljana: Nova založba, 1927. Sign. v SK: C 16118 in B 76.
Ivan Pregelj: Osnovne črte iz književne teorije. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1936. Sign. na primerjalni književnosti: 306; v SK: B 4098.
Boris Grabnar: Retorika za vsakogar. Ljubljana: DZS, 1991.
Aleksander V. Isačenko: Slovenski verz. Ljubljana: Partizanska knjiga – Znanstveni tisk, 19752; 19391. Sign. v SK: C 15817 in C 28351.
Tone Pretnar: Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja. Ur. Aleš Bjelčevič. Ljubljana: ZIFF, 1997 (Razprave Filozofske fakultete).
Boris A. Novak: Mini poetika: [Literarna teorija]. Ljubljana: Rokus, 2001.
Vladimir Kralj: Dramaturški vademekum. Ljubljana: MK, 1964 (Kozmos, 17). Sign. v SK: C 10387.
Uvod u književnost: Teorija, metodologija. Ur. Zdenko Škreb in Ante Stamać. Zagreb: Globus, 19864. Sign. na slavistiki: LH II 3415.
Milivoj Solar: Pitanja poetike. Zagreb: Školska knjiga, 1971. Sign. v SK: C 15025.
— — Ideja i priča: Aspekti teorije proze. Zagreb: Znanje, 19802 (Biblioteka itd, 65). Sign. na slavistiki: LA I 4008/65; SK: C 15542.
— — Teorija književnosti. Zagreb: SNL, 199115. Sign. na slavistiki: LH II 1493; SK: C 16481.
O pesništvu. Ur. Anton Sovrè in Kajetan Gantar. Ljubljana: MK, 1963 (Kondor, 59). Sign. v SK: C 1463/59.
Aristoteles: Poetika. Ljubljana: CZ, 19822 (Bela krizantema). Sign. v SK: C 10617.
— — O pesničkoj umetnosti. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, 1988 (Biblioteka Tumačenje književnosti, 5). Sign. v SK: C 15025.
Roman Jakobson: Lingvistični in drugi spisi. Ljubljana: ŠKUC; Filozofska fakulteta, 1989 (Studia humanitatis). Sign. na slavistiki: Phil I 675.
Roman Ingarden: Literarna umetnina. Ljubljana: ŠKUC; Filozofska fakulteta, 1990 (Studia humanitatis). Sign. na slavistiki: LH I 1543.
Ruski formalisti: Izbor teoretičnih besedil. Ur. Drago Bajt in Aleksander Skaza. Ljubljana: MK, 1984. Sign. v SK: D 6270.
Pojmovnik ruske avantgarde, 1–9. Ur. Aleksandar Flaker in Dubravka Ugrešić. Zagreb: Zavod za znanost o književnosti Filozofskog fakulteta, 1984–93 (Rotulus Universitas). Sign. na slavistiki: LH II 3289.
Jurij Mihajlovič Lotman: Predavanja iz strukturalne poetike: Uvod, teorija stiha. Sarajevo: Zavod za izdavanje udžbenika, 1970 (Lingvistika, poetika, 2). Sign. v SK: D 5527.
— — Struktura umetničkog teksta. Beograd: Nolit, 1976 (Književnost i civilizacija). Sign. v SK: C 1.
Henryk Markiewicz: Območja in smeri sodobnega raziskovanja literature. Henryk Markiewicz, Glavni problemi literarne vede. Ljubljana: DZS, 1977. 9–43. Sign. v SK: D 5192.
Boris V. Tomaševski: Teorija književnosti: Poetika. Beograd: Srpska književna zadruga, 1972 (Književna misao, 6). [V cirilici.] Sign. v SK: C 2412/6.
Terry Eagleton: Književna teorija. Zagreb: SNL, 1987 (Biblioteka "L" – Izdanja Zavoda za znanost o književnosti Filozofskog fakulteta u Zagrebu). Sign. v SK: C 14982.
René Wellek in Austin Warren: Teorija književnosti. Beograd: Nolit, 19914 (Književnost i civilizacija). Sign. v SK: B 5120.
Hugo Friedrich: Struktura moderne lirike od srede devetnajstega do srede dvajsetega stoletja. Ljubljana: CZ, 1972 (Bela krizantema).
Mihail Mihajlovič Bahtin: Teorija romana: Izbrane razprave. Ljubljana: CZ, 1982 (Marksistična teorija kulture in umetnosti). Sign. na slavistiki: LH I 1261.
The Johns Hopkins Guide Literary Theory and Criticism. Http://www.press.jhu.edu/books/hopkins_guide_to_literary_theory/. [Za naročnino.]
Primerjalna in svetovna književnost:
Janko Kos: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: MK, 20012 (Kultura).
— — Pregled svetovne književnosti. Ljubljana: DZS, 19968.
Zvonko Kovač: Poredbena i/ili interkulturna povijest književnosti. Zagreb: Hrvatsko filološko društvo, 2001 (Književna smotra).
Anton Ocvirk: Teorija primerjalne literarne zgodovine. Ljubljana: Partizanska knjiga – Znanstveni tisk, 19752 (Razprave znanstvenega društva v Ljubljani, 12 – Historični odsek, 4). Sign. v SK: D 1360.
Zoran Konstantinović: Uvod u uporedno proučavanje književnosti. Beograd: Srpska književna zadruga, 1984 (Književna misao, 14). [V cirilici.] Sign. v SK: C 2412/14.
Jože Pogačnik: Književni susreti s drugima: Jugoslavističke teme. Reka: Izdavački centar Rijeka, 1986 (Dometi: Velika edicija: Nova serija, 49). Sign. na slavistiki: Zborn II 845/49.
Dušan Moravec: Vezi med slovensko in češko dramo. Ljubljana: SM, 1963. Sign. v SK: C 1909/4.
Dušan Pirjevec: Ivan Cankar in evropska literatura. Ljubljana: CZ, 1964. Sign. v SK: D 4123.
Lojze Krakar: Goethe pri Slovencih. Ljubljana: DZS, 1972.
France Koblar (ur.): Shakespeare pri Slovencih: Zbornik razprav in esejev. Ljubljana: SM, 1965 (Razprave in eseji, 9).
Tone Perčič: Dante pri Slovencih. Ljubljana: SM, 1996.
Kulturelle Wechselseitigkeiten in Mitteleuropa: Deutsche und slowenische Kultur im slowenischen Raum von Anfang des 19. Jahrhunderts bis zum Zweiten Weltkrieg. Ur. Feliks J. Bister in Peter Vodopivec. Ljubljana: Oddelek za zgodovino FF, 1995 (Wissenschaftliche Bibliothek Österreich-Slowenien, 1).
Zur Geschichte der österreichisch-slowenischen Literaturbeziehungen. Ur. Andreas Brandtner in Werner Michler. Sunaj: Turia & Kant, 1998.
Querschnitte: Deutsch-slovenische Kultur und Geschichte im gemeinsamen Raum: "Der wissendlich Romanen für Historien ausgibt".
Ur. Krista Zach in Mira Miladinović Zalaznik. München: Verlag
Südostdeutsches Kulturwerk, 2001 (Veröffentlichungen des
Südostdeutschen Kulturwerks: Wissenschaftliche Arbeiten, 80).
Slovensko-madžarski jezikovni in književni stiki od Košiča do danes. Ur. István Nyomárkay in Stjepan Lukač. Budimpešta: Košičev sklad, 1998.
Hasonlóságok és különbözőség / Ujemanja in razhajanja: Študije o slovensko-madžarskih literarnih stikih. Ur. István Fried in István Lukács. Budimpešta: Košičev sklad, 1998.
Podoba tujega v slovenski književnosti. Podoba Slovenije in Slovencev v tuji književnosti: Imagološko berilo. Ur. Tone Smolej. Ljubljana: FF, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, 2002.
Stvarni in biografski literarni leksikoni:
Literarni leksikon. Ur. Anton Ocvirk, od 11. zv. dalje Janko Kos.
Ljubljana: Izdaja Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
pri ZRC SAZU; DZS, 1978–.
1. Anton Ocvirk, Literarna teorija;
2. Janko Kos, Literatura;
3. Kajetan Gantar, Helenizem;
4. Dušan Ludvik, Srednjeveške in staronemške verzne oblike;
5. Darko Dolinar, Pozitivizem v literarni vedi;
6. Janko Kos, Romantika;
7. Kajetan Gantar, Grške lirične oblike in metrični obrazci;
8. Majda Stanovnik, Angloameriške smeri v 20. stoletju;
9–10. Anton Ocvirk, Evropski verzni sistemi in slovenski verz;
11. Anton Ocvirk, Literarno delo in jezikovna izrazna sredstva;
12. Dušan Pirjevec, Strukturalna poetika;
13. Niko Kuret, Duhovna drama;
14. Aleš Berger, Dadaizem. Nadrealizem;
15. Janko Kos, Morfologija literarnega dela;
16. Anton Ocvirk, Pesniška podoba;
17. Dušan Ludvik, Aliteracija in aliteracijski verz;
18. Dimitrij Rupel, Literarna sociologija;
19. Vlasta Pacheiner-Klander, Staroindijska poetika;
20. Janko Kos, Roman;
21. Miran Hladnik, Trivialna literatura;
22. Jože Munda, Knjiga;
23. Denis Poniž, Konkretna poezija;
24. Marjeta Vasič, Eksistencializem in literatura;
25. Katarina Bogataj-Gradišnik, Sentimentalni roman;
26. Kajetan Gantar, Antična poetika;
27. Drago Bajt, Ruski literarni avantgardizem: futurizem, konstruktivizem, absurdizem;
28. Janko Kos, Razsvetljenstvo;
29. Andrej Inkret, Drama in gledališče;
30. Vlado Kralj, Ekspresionizem;
31. Janko Kos, Predromantika;
32. Marko Terseglav, Ljudsko pesništvo;
33. Denis Poniž, Esej;
34. Janko Kos, Literarne tipologije;
35. Tomo Virk, Duhovna zgodovina;
36. Miran Hladnik, Povest;
37. Darko Dolinar, Hermenevtika in literarna veda;
38. Katarina Bogataj-Gradišnik, Grozljivi roman;
39. Janko Kos, Lirika;
40. Vera Troha, Futurizem;
41. Metka Kordigel, Znanstvena fantastika;
42. Denis Poniž: Tragedija;
43. Janko Kos: Postmodernizem;
44. Lado Kralj: Teorija drame;
45. Marko Juvan: Intertekstualnost;
46. Vlasta Pacheiner-Klander: Staroindijske verzne oblike.
France Vreg: Feljton: Novinarske, polliterarne in literarne oblike na Slovenskem. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2002 (Teorija in praksa).
Literatura. Ljubljana: CZ, 19874 (Leksikoni Cankarjeve založbe).
Rečnik književnih termina. Beograd: Nolit, 19922 (Odrednice).
Słownik terminów literackih. Ur. Janusz Sławiński. Wrocław idr.: Ossolineum, 19882 (Vademecum polonisty). Sign. na slavistiki: Lex II 963; 19761: Lex II 902.
Slovník literární teorie. Ur. Štěpán Vlašín. Praga: Československý spisovatel, 1977; 19842. Sign. na slavistiki: Lex II 647; Lex II 831.
Ján Findra idr.: Slovník literárnovedných termínov. Bratislava: Slovenské pedagogické nakladatežstvo, 1979. Sign. na slavistiki: Lex I 386.
Slovník literárních směrů a skupin. Ur. Štěpán Vlašín. Praga: Orbis, 1976. Sign. v SK: D 20144.
Kratkaja literaturnaja enciklopedija, 1–9. Moskva: Sovetskaja enciklopedija, 1962–78. Sign. na slavistiki: Lex II 303.
Tibor Žilka: Poetický slovník. Bratislava: Tatran, 1987 (Čitanie študujúcej mládeže).
Literaturnyj enciklopedičeskij slovar'. Ur. V. M. Koževnikov in P. A. Nikolaev. Moskva: Izdavatel'stvo Sovetskaja enciklopedija, 1987. Sign. v SK: E 20174.
Reallexikon der deutschen Literaturgeschichte, 1–5. Ur. Werner Kohlschmidt idr. Berlin: de Gruyter, 1958–882; 1925–311.
Wörterbuch der Literaturwissenschaft. Ur. Klaus Träger. Leipzig: VEB Bibliographisches Institut, 1986.
Jürgen Link: Literaturwissenschaftliche Grundbegriffe: Eine programmierte Einführung auf strukturalistischer Basis. München: Fink, 19853 (UTB, 305).
Sachwörterbuch der Literatur. Ur. Gero von Wilpert. Stuttgart: Kröner, 19897.
Otto F. Best: Handbuch literarischer Fachbegriffe: Definitionen und Beispiele. Frankfurt: Fischer, 19828 (Fischer Handbücher, 6478). Sign. v SK: B 20146.
Enzyklopädie des Märchens: Handwörterbuch zur historischen und vergleichenden Erzählforschung. Ur. Kurt Ranke idr. Berlin in New York: Walter de Gruyter, 1977–. Sign. v NUK-u: Č 321116.
Dictionnaire international des termes littéraires. Ur. Robert Escarpit. Bern: Francke, 1979–. Sign. v NUK-u: Č 316785; na primerjalni književnosti: 5521. [1986 je izdaja prišla do črke D.]
Encyclopedia of contemporary literary theory: approaches, scholars, terms. Ur. Irena R. Makaryk. Toronto: University of Toronto Press, 1994. Sign. na slavistiki: Lex II 1174.
*******
Slovenski biografski leksikon, 1–4. Ljubljana, 1925–91.
Primorski slovenski biografski leksikon, 1–4. Ur. Martin Jevnikar. Gorica: MD, 1974–94. Sign. na slavistiki: Bibl II 639.
Slovenska književnost. Ljubljana: CZ, 1996 (Sopotnik; Leksikoni [Cankarjeve založbe]).
Album slovenskih književnikov. Ur. Janko Šlebinger. Ljubljana: Tiskovna zadruga, 1928. Sign. v SK: E 263.
Zbirka Znameniti Slovenci. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977–:
Primož Trubar, France Prešeren, Josip Murn, Dragotin Kette,
Ivan Cankar, Oton Župančič, Anton Tomaž Linhart, Matija Čop, Simon
Jenko, Fran Levec, Davorin Jenko, Fran Levstik, Alojz Gradnik, Fran S.
Finžgar, Lili Novy, Ivan Tavčar, Josip Stritar, Josip Jurčič, Simon
Gregorčič, Rudolf Maister, France Bevk, Anton Martin Slomšek, Valentin
Vodnik. [Po 1990 izhajajo knjige pri drugih založbah.]
Leksikon pisaca Jugoslavije, 1–. Novi Sad: Matica srpska, 1972–. [1987 je izdaja prišla do Lj.] Sign. v SK: E 20133.
Viktor Smolej: Slovenski dramski leksikon, 1–2. Ljubljana: MGL, 1961–62 (Knjižnica MGL, 16, 20). Sign. na slavistiki: Zborn I 74/16, 20.
Slovenski gledališki leksikon, 1–3. Ur. Smiljan Samec. Ljubljana: MGL, 1972 (Knjižnica MGL, 56). Sign. na slavistiki: Zborn I 74/56.
Janko Moder: Slovenski leksikon novejšega prevajanja. Koper: Lipa, 1985 (Zbornik društva slovenskih prevajalcev, 3).
Svetovna književnost. Ljubljana: CZ, 1984 (Književnost, 3. Leksikoni Cankarjeve založbe).
Karl Franz Stock idr.: Personalbibliographien österreichischer Dichter und Schriftsteller: Von den Anfängen bis zur Gegenwart. Pullach pri Münchnu: Dokumentation, 1972. Sign. v NUK-u: 259425.
Encyklopédia spisovatežov sveta. Bratislava: Obzor, 1987. Sign. na slavistiki: Lex II 922.
Lexikon der Weltliteratur, 1: Autoren; 2: Werke. Ur. Gero von Wilpert. Stuttgart: Kröner, 1975–1980. [Tudi novejše izdaje.]
Knaurs Lexikon der Weltliteratur: Autoren, Werke, Sachbegriffe. Ur. Diether Krywalski. München in Zürich: Droemer in Knaur, 1979. Sign. na primerjalni književnosti: 5153.
Lexikon der Kinder- und Jugendliteratur: Personen-, Länder- und Sachartikel zu Geschichte und Gegenwart der Kinder- und Jugendliteratur, 1–3. Ur. Klaus Doderer. Weinheim idr.: Beltz idr., 1975–80. Sign. v NUK-u: Č 268183.
Nekatere monografije in zborniki razprav:
Ivan Grafenauer: Literarnozgodovinski spisi. Ljubljana: SM, 1980. Sign. v SK: C 13390.
Dušan Pirjevec: Hlapci, heroji, ljudje. Ljubljana: CZ, 1968.
France Koblar: Slovenska dramatika, 1–2. Ljubljana: SM, 1972–73. Sign. na slavistiki: LH II 1952.
Dušan Moravec: Lojz Kraigher. Ljubljana: DZS, 1990 (Monografije k zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev).
Joža Mahnič: Oton Župančič: Ustvarjanje, razvoj, recepcija. Ljubljana: DZS, 1998 (Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev).
Jože Toporišič: Pripovedna dela F. S. Finžgarja. Ljubljana: SM, 1964 (Razprave in eseji). Sign. v SK: C 1909/8.
Jože Pogačnik: Slovensko zamejsko in zdomsko slovstvo: Oris izhodišč in ocena vrednosti. Trst, 1972 (Kosovelova knjižnica, 2). Sign. na slavistiki: LH I 565/5.
— — Slovensko slovstvo v obdobju razsvetljenstva. Ljubljana: ZIFF, 1995 (Razprave Filozofske fakultete). Sign. na slavistiki: LH II 4031.
Franc Zadravec: Poet prekmurskih ravnin: Miško Kranjec 1908–1983. Murska Sobota: Pomurska založba, 1988. Sign. v SK: D 6731.
— — Cankarjeva ironija. Murska Sobota: Pomurska založba; Ljubljana: ZIFF, 1991 (Domača književnost).
— — Elementi moderne slovenske književnosti. Murska Sobota: Pomurska založba, 1980. Sign. v SK: D 5690.
— — Pesnik Alojz Gradnik (1882–1967), Ljubljana: ZIFF, 1999 (Razprave FF).
— — Srečko Kosovel: 1904–1926. Koper: Lipa; Trst: ZTT, 1986. Sign. v SK: C 18066.
— — Slovenska ekspresionistična literatura. Murska Sobota: Pomurska založba; Ljubljana: ZIFF, 1993 (Zbirka Domača književnost).
— — Slovenski roman 20. stoletja, 1–2. Murska Sobota: Pomurska založba; Ljubljana: ZIFF, 1997–2002 (Zbirka Domača književnost).
Boris Paternu: Slovenska proza do moderne: Študije. Koper: Lipa, 1957; 19652. Sign. v SK: C 8982.
— — Pogledi na slovensko književnosti: Študije in razprave, 1–2. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1974 (Pogledi, 1). Sign. v SK: C 2474.
— — France Prešeren in njegovo pesniško delo, 1–2. Ljubljana: MK, 1976–77 (Zbirka Kultura). Sign. v SK: D 5173.
— — Obdobja in slogi v slovenski književnosti: Študije. Ljubljana: MK, 1989 (Zbirka Kultura). Sign. v SK: C 18985.
— — Razpotja slovenske proze. Novo mesto: Tiskarna Novo mesto in Dolenjska založba, 1993 (Seidlova zbirka, 8).
France Bernik: Lirika Simona Jenka. Ljubljana: SM, 1962 (Razprave in eseji, 1). Sign. v SK: C 1909/1.
— — Problemi slovenske književnosti. Ljubljana: DZS, 1980. Sign. v SK: C 10299.
— — Cankarjeva zgodnja proza. Ljubljana: CZ, 1976 (Bela krizantema). Sign. v SK: C 16607; na slavistiki: LH I 963.
— — Tipologija Cankarjeve proze. Ljubljana: CZ, 1983. Sign. na slavistiki: LH II 3090.
— — Študije o slovenski poeziji. Ljubljana: DZS, 1993.
France Bernik in Marjan Dolgan: Slovenska vojna proza 1941–1980. Ljubljana: SM, 1988. Sign. v SK: E 2407.
Taras Kermauner je napisal toliko knjig o slovenski književnosti, zlasti o slovenski dramatiki, da bi bilo izbiranje med njimi nasilno. Preglednejši, učbeniški značaj ima Slovenska dramatika – modeli: aksiološke in metodološke teme. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1998.
— — Poezija slovenskega zahoda, 3. Ljubljana: Lumi, 1993.
— — Kristus in Dioniz: Razprava o slovenski dramatiki zadnjega pol stoletja. Ljubljana: DZS, 1990.
— — Slovenski plemenski junaki [:Tugomer, 1–3; Črtomir, 1–1]. Ljubljana: SAZU, 1994–99.
Matjaž Kmecl: Novela v literarni teoriji. Maribor: Obzorja, 1975. Sign. v SK: C 16073.
— — Od pridige do kriminalke ali o meščanskih začetkih slovenske pripovedne proze. Ljubljana: MK, 1975 (Zbirka Kultura). Sign. v SK: C 16143.
— — Rojstvo slovenskega romana. Ljubljana: MK, 1981 (Zbirka Kultura). Sign. v SK: C 7934; na slavistiki: LH I 1204.
— — Babji mlin slovenske literarne zgodovine. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1996 (Zbirka Sophia, 4).
Jože Koruza: Slovstvene študije. Ljubljana: ZIFF, 1991.
— — Značaj pesniškega zbornika "Pisanice od lepeh umetnost". Maribor: Obzorja, 1993.
— — Slovenska dramatika od začetkov do sodobnosti: Literarnozgodovinske razprave. Ur. Gregor Kocijan. Ljubljana: Mihelač, 1997. Sign. na slavistiki: LH I 1716.
Helga Glušič: Pripovedna proza Cirila Kosmača: Razvoj motivike in načini njenega oblikovanja. Ljubljana: SM, 1975 (Razprave in eseji, 18). Sign. v SK: C 1909/19.
— — Sto slovenskih pripovednikov. Ljubljana: Prešernova družba, 1996 (Vrba).
— — Slovenska pripovedna proza v drugi polovici 20. stoletja. Ljubljana: SM, 2002.
Janez Rotar: Socialna in politična misel Podlimbarskega. Ljubljana: SM, 1969 (Razprave in eseji, 14). Sign. v SK: C 1909/14.
— — Povednost in vrsta: Pravljice, balade, basni, povesti. Ljubljana: MK, 1976 (Otrok in knjiga, 6). Sign. v SK: C 2420/6.
— — K umevanju pripovedništva. Ljubljana: MK, 1978 (Otrok in knjiga, 9). Sign. v SK: C 2420/9.
— — Književnost in spoznavanje: Recepcija del 20. stoletja. Ljubljana: CZ, 1985. Sign. v SK: C 17727.
— — Trubar in južni Slovani. Ljubljana: DZS, 1988. Sign. v SK: C 18563.
Janko Kos: Prešernov pesniški razvoj: Interpretacija. Ljubljana: DZS, 1966. Sign. v SK: C 12903.
— — Prešeren in njegova doba: Študije. Koper: Lipa, 1991.
— — Neznani Prešeren. Ljubljana: CZ, 1994.
— — Na poti v postmoderno. Ljubljana: Literatura, 1995 (Novi pristopi). — — Prešeren in krščanstvo. Ljubljana: Slovenska matica, 2002.
Gregor Kocijan: Kratka pripovedna proza od Trdine do Kersnika. Ljubljana: DZS, 1983. 261–301. Sign. v SK: D 6169.
— — Kratka pripovedna proza v obdobju moderne: Literarnozgodovinska študija. Ljubljana: ZIFF, 1995 (Razprave Filozofske fakultete). Sign. na slavstiki: LH II 4085.
— — Zapiski o starejši slovenski povesti: Od Erjavca do Jurčiča in od Cankarja do Finžgarja. Ljubljana: Mihelač, 1995. Sign. na slavistiki: LH I 1673.
— — Razgledi po slovenski književnosti: Literarnovedne razprave. Ljubljana: Debora, 2001.
France Pibernik: Ogledala sanj Jožeta Udoviča: Dokumenti, pričevanja, komentarji. Celje: Mohorjeva družba, 1996.
Hermina Jug-Kranjec: Pregljev roman Bogovec Jernej: Poetika in semantika pripovedi. Ljubljana: SM, 1994 (Razprave in eseji, 38). Sign. na slavsitki: Zborn II 303/38.
Tone Pretnar: Prešeren in Mickiewicz: O slovenskem in poljskem romantičnem verzu. Ljubljana: SM, 1998 (Razprave in eseji, 41).
Denis Poniž: Slovenska lirika 1950–2000. Ljubljana: SM, 2001.
Zoltan Jan: Poznavanje slovenske književnosti v Italiji po letu 1945. Ljubljana: Rokus in SDS, 2001 (Slavistična knjižnica, 4).
— — Cankar, Kosovel, Zlobec in Ljubka Šorli pri Italijanih. Ljubljana: Rokus in SDS, 2001 (Slavistična knjižnica, 5).
Marija Stanonik: Iz kaosa v kozmos: Intertekstualnost in žanrski sistem slovenskega odporniškega pesništva 1941–1945. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije (Borec), 1995.
Marjan Dolgan: Pripovedovalec in pripoved: Njegovo vrednotenje pripovedovanega. Maribor: Obzorja, 1979. Sign. v SK: C 1958/32; na slavistiki: LH II 1045/32.
— — Kompozicija Pregljevega pripovedništva. Koper: Lipa, 1983. Sign. na slavistiki: LH II 3172.
— — Tri ekspresionistične podobe: Pregelj, Grum, Jarc. Ljubljana: ZRC SAZU, 1996 (Zbirka ZRC, 13).
Janez Vrečko: Srečko Kosovel, slovenska zgodovinska avantgarda in zenitizem. Maribor: Obzorja, 1986 (Znamenja, 89).
— — Ep in tragedija. Maribor: Obzorja, 1994.
— — Atiška tragedija. Maribor: Obzorja, 1997.
— — Med antiko in avantgardo. Maribor: Litera, 2002.
Miran Štuhec: Rad prebiram misli, ne živim jih pa rad: Poetika romanov Pavleta Zidarja. Ljubljana: Rokus, 1996 (Sporočanja).
— — Naratologija: Med teorijo in prakso. Ljubljana: Študentska založba, 2000 (Scripta).
Boris A. Novak: Oblika, ljubezen jezika: Recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji. Maribor: Obzorja, 1995.
— — Po-etika forme. Ljubljana: CZ, 1997.
Miran Hladnik: Slovenska kmečka povest. Ljubljana: Prešernova družba, 1990.
Marko Juvan: Imaginarij "Krsta" v slovenski literaturi: Medbesedilnost recepcije. Ljubljana: Revija Literatura, 1990 (Novi pristopi). Sign. na slavistiki: LH II 3775.
— — Domači Parnas v narekovajih: Parodija in slovenska književnost. Ljubljana: Literatura, 1997 (Novi pristopi). Sign. na slavistiki: LH I 1717.
— — Vezi besedila: Študije o slovenski književnosti in medbesedilnosti. Ljubljana: Literatura, 2000 (Novi pristopi).
Silvija Borovnik: Pišejo ženske drugače [: o Slovenkah kot pisateljicah in literarnih likih]. Ljubljana: Mihelač, 1996.
— — Študije in drobiž. Ravne: Voranc, 1998.
Igor Grdina: Vladarji, lakaji, bohemi. Ljubljana: Studia humanitatis, 2001 (Apes, 13).
Igor Saksida: Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko. Maribor: Obzorja, 1994.
— — Slovenska mladinska dramatika. Maribor: Obzorja, 1998.
Tomo Virk: Tekst in kontekst: eseji o sodobni slovenski prozi. Ljubljana: Literatura, 1997 (Novi pristopi).
— — Strah pred naivnostjo. Ljubljana: Literatura, 2000 (Novi pristopi).
Jožica Čeh: Metaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi. Maribor: Slavistično društvo, 2001 (Zora, 13).
Klemen Lah in Andreja Inkret: Slovenski literarni junaki. Ljubljana: MK, 2002 (Mali leksikon).
Peter Scherber: Die slovenische Elegie: Studie zur Geschichte der Gattung 1779–1879. Wiesbaden: Franz Steiner Verlag, 1974 (Osteuropastudien der Hochschulen des Landes Hessen, Reihe III. Frankfurter Abhandlungen zur Slavistik, 18. Ur. Alfred Rammelmeyer). Sign. na slavistiki: Zborn II 304/18.
Zdzisław Darasz: Od moderne k ekspresionizmu: O spremembah v slovenski književni zavesti. Ljubljana: SM, 1985 (Razprave in eseji, 29). [1982 je knjiga izšla v poljščini.] Sign. v SK: C 1909/29; na slavistiki: Zborn II 303/29.
Henry R. Cooper: Francè Prešeren. Boston: Twayne publishers, 1981 (Twayne world authors series, 620; Yugoslavia). Sign. na slavistiki: Zborn II 728/620; SK: C 2639/620.
István Lukács: A megváltó Mátyás király színeváltozásai a szlovén néphagyományban és szépirodalomban [Preobrazba odrešenika kralja Matjaža v slovenskem ljudskem izročilu in književnosti]. Budimpešta, Lucidus, 2001.
Obliterarni enciklopedični priročniki:
Enciklopedija Slovenije, 1–16. Ljubljana: MK, 1987–2002.
Enciklopedija Jugoslavije: Izdaja v slovenskem jeziku. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod, 1983–2. [Izdaja je 1989 prišla do Hrv.] Sign. v SK: E 20189.
Veliki splošni leksikon, 1–8. Ljubljana: CZ, 1997–98.
Bol'šaja sovetskaja enciklopedija, 1–51. Moskva: BSE, 1949–582. Sign. na slavistiki: Lex II 182.
Brockhaus Enzyklopädie, 1–20. Wiesbaden: Brockhaus, 1966–7617. Sign. v NUK-u: Č 207608.
Grand dictionnaire encyclopédique Larousse: GDEL, 1–10. Pariz: Libraire Larousse, 1960; 1982–852. Sign. v NUK-u: I II 325658.
Jean Chevalier in Alain Gheebrant: Slovar simbolov: miti, sanje, liki, običaji. Ljubljana: MK, 1993.
Janez Keber: Leksikon imen: Izvor imen na Slovenskem. Celje: MD, 20013.
Biblični leksikon: Ob štiristoletnici Dalmatinove Biblije. Ur. Anton Grabner-Haider in Jože Krašovec s sodelavci. Celje: MD, 1984. Sign. v SK: C 20297.
Leksikon ikonografije, liturgike i simbolike zapadnog kršćanstva i uvod u ikonologiju. Zagreb: SNL in Kršćanska sadašnjost, 19902. Sign. v SK: C 20262.
Gerhard J. Bellinger: Leksikon mitologije: 3000 gesel o mitih ljudstev od pradavnine do sedanjosti s 400 ilustracijami. Ljubljana: DZS, 1997.
Antika: Leksikon. Ljubljana: CZ, 1998 (Leksikoni Cankarjeve založbe).
Albin Vilhar: Latinski citati: Florilegium, adagiorum, sententiarum, proverbiorum, gnomarum. Beograd: Matica srpska, 19875 (Biblioteka Korist i razonoda). Sign. v SK: C 15167.
Stanko Banič: Latinski pregovori: Izreki in izrazi. Ljubljana: DZS, 19962.
Drago Bajt: Vsevednik. Ljubljana: TZS, 20013.
Z literaturo povezane panoge:
Zgodovina Slovencev. Ljubljana: CZ, 1979.
Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda, 1. Reprint izdaje iz let 1910–16. Celje: MD, 1992.
Josip Mal: Zgodovina slovenskega naroda, 2. Reprint izdaje iz let 1928–39. Celje: MD, 1993.
Bogo Grafenauer: Zgodovina slovenskega naroda, 1–5. Ljubljana: Kmečka knjiga, 1954–741;2. Sign. v SK: D 532 in D 2029.
Niko Kuret: Praznično leto Slovencev: Starosvetne šege in navade od pomladi do zime, 1–2. Ljubljana: Družina, 19892; 1965–711. Sign. v SK: C 14444.
France Stelè: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih: Kulturnozgodovinski poskus. Ljubljana: MK, 19662 (Zbirka Kultura). Sign. na slavistiki: Hist I 198; SK: C 8029.
Dragotin Cvetko: Slovenska glasba v evropskem prostoru = Slovene music in its European setting. Ljubljana: SM, 1991.
Rastko Močnik: Mesčevo [!] zlato: Prešeren v označevalcu. Ljubljana: Oddelek za sociologijo FF in Semiotična sekcija slovenskega semiološkega društva (izd.); DDU Univerzum (zal.), 1981 (Analecta). Sign. v SK: B 2782.
— — Raziskave za sociologijo književnosti. Ljubljana: DZS, 1983. Sign. v SK: C 17172.
Dimitrij Rupel: Literarna sociologija. Ljubljana: DZS, 1982 (Literarni leksikon, 18). Sign. v SK: C 15527/18.
Robert Escarpit: Sociologija književnosti. Zagreb: Matica hrvatska, 1970.
— — Revolucija knjige. Zagreb: Prosvjeta, 1972. Sign. v SK: C 14787.
Lucien Goldmann: Ogledi o sociologiji umetnosti. Zagreb: Školska knjiga, 1987 (Suvremena misao). Sign. v NUK-u: 384211.
Arnold Hauser: Socialna zgodovina umetnosti in literature, 1–2. Ljubljana: CZ, 1961–62. Sign. v SK: D 3976.
— — Umetnost in družba. Ljubljana: DZS, 1980. Sign. v SK: C 9908.
Božidar Kante: Filozofija umetnosti. Ljubljana: Jutro, 2001.
Jožef Muhovič: Umetnost in religija. Ljubljana: KUD Logos, 2002.
Milivoj Solar: Filozofija književnosti. Zagreb: SNL, 1985 (Biblioteka znanstvenih radova). Sign. na slavistiki: LH II 3340; na primerjalni književnosti: 5746.
France Veber: Estetika. Ljubljana: SM, 1985. [Prva izdaja je izšla pod naslovom Estetika: Psihološki in normativni temelji estetske pameti (Ljubljana: Zvezna tiskarna in knjigarna, 1925).] Sign. v SK: C 2663/2.
Roman Ingarden: Eseji iz estetike. Ljubljana: SM, 1980 (Filozofska knjižnica, 22). Sign. v SK: C 1393/22.
Jan Mukařovský: Estetske razprave. Ljubljana: SM, 1978 (Filozofska knjižnica, 20). Sign. na slavistiki: Var II 273/20.
France Pibernik: Čas romana: Pogovori s slovenskimi pisatelji. Ljubljana: CZ, 1983. Sign. v SK: C 17193.
— — Med modernizmom in avantgardo: Pričevanja o sodobni poeziji. Ljubljana: SM, 1981. Sign. v SK: C 4843.
— — Med tradicijo in modernizmom: Pričevanja o sodobni poeziji. Ljubljana: SM, 1978. Sign. v SK: D 5373.
Marjeta Novak-Kajzer: Kako pišejo. Ljubljana: Mihelač, 1993.
Branko Hofman: Pogovori s slovenskimi pisatelji. Ljubljana: CZ, 1978.
Marija Stanonik: Teoretični oris slovstvene folklore. Ljubljana: ZRC SAZU, 2001.
Slovenska slovstvena folklora. Ur. Marija Stanonik. Ljubljana: DZS, 1999 (Klasje).
Naloge:
Naštej razprave o Tavčarjevi Visoški kroniki.
Poišči v katalogu dve monografiji o pesniku Francetu Balantiču.
Dopolni bibliografske podatke naslednjih knjig in jih uredi v seznam virov in seznam literature: Gérard Genette, Paratexte; Silva Trdina, Besedna umetnost, 2; Salomon Marcuse, Matematička poetika; Taras Kermauner, Besede in dogodek; Juš Kozak, Rodno mesto; France Bevk: Ubogi zlodej; Ivan Cankar, Gospa Judit.
Najdi rojstne in smrtne letnice naslednjih avtorjev: Jakob Alešovec, Josip Kostanjevec, Josip Premk, Fran Jaklič, Ivan Cankar, Srečko Kosovel, Vitomil Zupan, Ivan Mrak, Beno Zupančič.
V katerih leksikonih najdemo razlage terminov: ironija, švank, facetija, anafora, regionalna književnost?
Citiraj v skrajšani obliki leksikonska gesla o šali, o avtobiografskem romanu, o recepciji in o produkciji.
Naštej dostopno literaturo o Pregljevi prozi, posebej monografije, posebej članke.
Katera temeljna dela o slovenskem ekspresionizmu je dobiti v slavistični knjižnici?
Kje vse pogledamo za vsebino Mačkovih očetov?
Navedi bibliografske podatke glavnih Kidričevih del o Prešernu in o Trubarju.
Poišči glavna dela Slodnjakove prešerniane in njegov srednješolski priročnik za literarno zgodovino.
Napravi bibliografski seznam knjig Marje Boršnikove.
Knjige Jožeta Pogačnika so citirane v različnih poglavjih te knjige. Zberi jih v bibliografski seznam in jim iz Cobissa dodaj še tiste, ki tu niso bile upoštevane. Pri vsaki od razprav v razpravnih zbornikih v obliki deskriptorja označi, kaj je njen predmet.
Naslov diplomske naloge bi lahko bil Razlike med koncepti Slodnjakovega, Legiševega in Smolejevega literarnozgodovinskega pisanja v Matičini literarni zgodovini. Razmišljaj o tem, kako bi jo zastavila.
Po katerih poglavjih obravnava realizem Matičina, po katerih pa Pogačnik-Zadravčeva literarna zgodovina?
Napravi bibliografski popis knjig a) Denisa Poniža in b) Antona Ocvirka.
Taras Kermauner samo o slovenski dramatiki objavi vsako leto 10 knjig (če bo šlo tako naprej, jih bo konec leta 2004 že sto!). Potegni iz Cobissa njihov seznam. Iztisni tudi bibliografijo njegovih knjig o slovenski poeziji.
Izpiši naslove zanimivih člankov v zbornikih razprav Gregorja Kocijana Med analizo in sintezo (Maribor: Obzorja, 1992) in Frana Petreta Tradicija in inovacija: Izbrane študije in razprave (Ljubljana: SM, 1990; Razprave in eseji, 33).
Kdo je izdal a) monografijo o Tavčarjevi Visoški kroniki, b) o Levstikovem Martinu Krpanu?
Čigava zbrana dela vse je uredil Janko Kos?
Naštej Pirjevčeve študije v zbirki Sto romanov.
Katere so raziskovalne specialitete Matjaža Kmecla? Ali Kmecl tudi leposlovno ustvarja in če – kaj?
Kdo je urednik Jenkovih in Cankarjevih Zbranih del ter pisem Frana Levca?
Katere antologije je uredil Marjan Dolgan?
Kdo je Vlado Nartnik, kdo je Tomo Virk?
Citiraj naslov knjige nemške avtorice Hilde Bergner o Cankarju.
Citiraj naslov knjige Katarine Šalamun-Biedrzycke o nekem slovenskem pesniku.
Citiraj slovenistične monografije Juraja Martinovića.
Katerih slovenskih literarnozgodovinskih tem se je lotil zagrebški slovenist Krešimir Nemec? Najdi naslov nemške slovenistične knjige Gerharda Giesemanna.
Izdelaj bibliografijo v NUK-u dostopnih in za literarno vedo zanimivih knjig a) Ivana Fochta, b) Milivoja Solarja, c) Viktorja Žmegača, č) Zdenka Škreba.
Iz kamniških, kranjskih, celjskih, škofjeloških, savinjskih zbornikov, zbornikov Slavističnega društva Slovenije ter iz Panonskega zbornika izpiši literarnovedne članke.
Oglej si serijo prevajalskih zbornikov.
Oglej si serijo zbornikov Bralnega društva Slovenije.
Oglej si serijo zbornikov Srečanja, ki jih izdaja ljubljanska slavistika.
Iztisni si seznam knjig v zbirki Slavistična knjižnica, ki jo izdaja SDS.
Imenuj dva temeljna literarnozgodovinska priročnika za slovensko zamejsko in emigrantsko literaturo.
Grafične zmogljivosti domačega računalniškega stavka oz. namiznega uredništva se kvalitetno približujejo profesionalnemu tiskarskemu stavku in avtorji postajamo tipografski zanesenjaki. Tiskarniški stavec je vedno manj pomemben člen na poti od zasnove do objave teksta, saj avtorji oddajamo v tisk že "camera-ready" besedilo, torej predlogo, ki jo je treba le prefotografirati in razmnožiti. Le pri razmnoževanju (če se ni zadovoljil z omrežno razširjenostjo teksta) je avtor še vedno odvisen od drugih. Celo rokopisi brez javnega namena (pisma, zapisniki, diplomske naloge) so oblikovani z orodji, kakršnih bi si stavci nekdaj le želeli.
Pisanje z računalnikom prinaša piscu vrsto prednosti. Tekst piše v računalniški spomin in ga potem, ko je z njim zadovoljen, iz te negotove oblike (če namreč zmanjka elektrike, gre napisano po gobe) shrani na trdi disk, na disketo ali na kakšno drugo pomnilniško enoto.
Program za pisanje besedila se imenuje urejevalnik (text processor). To je orodje za vnos, popravljanje, oblikovanje, analizo in iztis besedila, za kar se je uveljavil izraz urejanje besedila. Urejevalniki poravnavajo desni rob, dajejo na izbiro desetine črkovnih stilov in rezov, poljubno lahko izbiramo med formati strani. Proporcionalni nabori, to je taki, kjer ima i manj prostora kot m, česar na klasičnem pisalnem stroju ni bilo mogoče doseči, so samoumevni, tudi z akcenti (razen če nismo dialektologi) nimamo več težav. Program oblikuje stolpce, zna kombinirati besedilo in slike, obvlada opombe ... Na zaslonu je stran ves čas v prav taki obliki, kot bo potem na papirju.
Najpopularnejši urejevalnik Word prodajajo v slovenskem prevodu in s priročniki za njegovo uporabo nismo niti najmanj v zadregi, obstaja pa tudi množica urejevalnikov za posebne potrebe. Tak program je med zahtevnejšimi pisci priljubljena Eva Primoža Jakopina, ki rešuje vse dialektologove težave, suvereno manipulira s podatkovnimi zbirkami, riše slike, prepoznava besedilo, v njej se je dalo programirati in izvajati učne ure – CAI (computer aided instruction). S predhodnikom Eve, programom Steve istega avtorja, je bila narejena prva izdaja tele knjige. Matematiki so se navadili na nekam zapleteni, vendar kvalitetni akademski namiznouredniški program LATEX, ki je v javni lasti; z njim so bile napravljene druga, tretja in četrta izdaja Spisovnika. Teksti so bili napisani v poljubnem urejevalniku, LATEX pa je poskrbel za to, da so prišli vsi akcenti in druge posebne zahteve tudi na papir. Natipkano besedilo je bilo na zaslonu videti zapleteno (tako nekako kot hipertekst, kadar gledamo njegovo izvirno kodo) in je šele na tiskalniku dobilo elegantno obliko.
Kateri programi poleg urejevalnika besedila, ki zna manipulirati tudi s hipertekstom, še zanimajo literarnega zgodovinarja? Program za risanje in ogledovanje slik, za oblikovanje podatkovne zbirke, za namizno založništvo, predvajalnik zvoka in filma, komunikacijski programi za splet, e-pošto, prenos datotek in priklop na omrežne strežnike, programi ali dodatki k programom za konverzijo besedil ter slik iz manj ustreznih formatov v bolj ustrezne, za stiskanje in dekomprimiranje besedil, za razbijanje in sestavljanje datotek, za prilagoditev tipkovnice in lažje delo s posebnimi znaki, za boj proti virusom, za zajem informacije z zaslona, za računanje in risanje grafikonov, za urejanje datotečnega arhiva, za izdelavo prosojnic itd. – skratka cela vrsta orodij za udobnejše, učinkovito in kar se da nekonfliktno razmerje z računalnikom. Vedno bolj so vključena že v operacijski sistem in v obsežne programske pakete, da se uporabniku ne bi bilo treba truditi z iskanjem dodatkov po medmrežju. Bolj ko se znajdemo s strojem, več in lažje delamo z njim.
Manj vsakdanji so programi za zajem besedil, to je za njihovo digitalizacijo, in programi za analizo besedil. Do nedavnega je bila razširjena Recognita, ki ji naši krilati znaki niso delalio težav. TACT (text analysis computing tools) je program za formiranje tekstne podatkovne zbirke, po kateri je mogoče iskati (http://tactweb.mcmaster.ca). Micro-OCP je oxfordski konkordančni program, ki se med drugim ponaša, da zna lepo izdelovati stvarna kazala in da je primeren tudi zunaj angleščine, znana sta tudi ameriški WordCruncher in Textpack iz Mannheima. Programa za kritično izdajo besedil sta Collate za Applove računalnike in tübinški TUSTEP za peceje. Epitest je nemški program za analizo oseb v prozi (http://ourworld.compuserve.com/homepages/Jan_C_Meister/homepage.htm). Posebno poglavje so programi za literarni pouk oziroma za prezentacijo.
Specializirani programi niso poceni. Nekaj osnovne programske opreme bo dal že prodajalec ob nakupu računalnika. Zastonj bomo tisto programsko opremo, ki je v javni lasti (freeware oz. public domain 'v prostem pristopu', 'v javni rabi'), sneli z omrežnih lokacij ali z zgoščenk računalniških revij. Zastonj je sprva, en mesec ali podobno, na preizkušnjo tudi shareware, to je programska oprema, ki jo potem, ko smo se je navadili in bi jo želeli še uporabljati, registriramo in zanjo plačamo majhen denar. Če tega ne storimo, postane program siten: z velikimi napisi ali z utripanjem neženirano opozarja na pozabljeno dolžnost ali celo preneha delovati.
Naloga:
Od časa do časa prelistaj slovensko računalniško revijo Monitor (http://www.infomediji.si/_duri/monitor/html/stare.htm).
Literatura:
Miha Mazzini: Ukrotite Word! Priročnik za tiste, ki želijo izkoristiti več kot le nekaj odstotkov zmogljivosti svojega urejevalnika besedil. Ljubljana: Pasadena, 1996. Sign. na slavistiki: Var II 796/1.
Primož Jakopin: STEVE reference manual: Text, graphics, data base, desk top publishing and computer aided instruction on ATARI ST. Ljubljana: Primož Jakopin, 1989.
Vladimir Batagelj in Bojan Golli: TEX: Povabilo v TEX, LATEX, BIBTEX, PICTEX. Ljubljana: Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, 1990.
Med avtorji in med lektorji obstaja cela vrsta čudi, vse od pretirane samozavesti do nezaupanja vase in v lastno delo. Lektor naj se trudi najti mejo med nujnimi, srednje nujnimi in nenujnimi popravki, avtor pa naj se trudi razumeti lektorjevo delo kot pomoč in ne kot očitek njegovemu slovničnemu neznanju oziroma kot omejevanje njegovega ustvarjalnega genija. Manj napak bo imelo besedilo, manj poleta bo dajalo lektorju za nenujne popravke in narobe: z večjim zmazkom ima lektor opraviti, težje mu je ločiti med očitnimi napakami in avtorjevimi namernimi stilnimi provokacijami. Za čistopise, ki grejo v razmnoževanje, je popravljanje z roko ali dopisovanje akcentov neprimerno.
Popravljanje tipkopisa, ki je bil narejen na mehaničnem ali električnem pisalnem stroju, je bilo nekdaj zapletena reč. Radirati se ni spodobilo, še najbolj je bila v uporabi tekoča bela barva za prekrivanje, obsežnejša črtanja pa smo prelepili s samolepilnim papirjem. Dražji pisalni stroji so imeli poleg karbonskega traku tudi bel korekturni trak.
Popravljanje besedila na zaslonu računalnika je v primerjavi s klasičnim tipkanjem, striženjem, lepljenjem in radiranjem pravo udobje. Osnovni ukazi pri popravljanju so: zbriši črko pod kazalcem (tipka <Delete> ali brisalka), zbriši črko levo od kazalca (<Backspace> vračalka), vrini besedilo (<Insert> vrivalka), razdeli vrstico na mestu kazalca v dve, združi vrstici, zbriši besedo, zbriši vrsto, prenesi, prekopiraj ali zbriši blok vrstic drugam, poišči določeno napako, zamenjaj neki niz znakov z drugim skozi celo besedilo, zamenjaj vrstni red dveh besed, prekliči izvedeni ukaz (<Undo> razveljavi).
Na napake opozarja črkovalnik (spell checker) oz. pravopisnik, ki je del urejevalnika. Za osnovo ima slovar slovenskih besed in besednih oblik. Takoj ko natipkamo besedo, ki je v tem slovarju ni, ali po želji šele ob koncu pisanja, nas program opozori na napake, ki smo jih storili. Če ni šlo za napako, pač pa za novo besedo, jo vključimo v računalnikov slovar. Pravopisni program ve za najpogostejše napake piscev in napačno zapisano besedo sam popravi ali povpraša, če sme to storiti. Kdor nima slovenskega pravopisnika, mu zna nagajati vgrajeni angleški, ki vztrajno popravlja slovenski zaimek teh v angleški člen the. Nadlego zbrišemo v meniju Orodja, Samopopravki, Samopopravki. Ker si domišljamo, da smo pravopisno bolje podkovani od programa, raje izklopimo možnost Označi spremembe med tipkanjem v menijskih izbirah: Orodja, Sledi spremembam, Označi spremembe – moteče rdeče podčrtave v besedilu so izginile. Pri obilnem spreminjanju besedila utegne biti koristna primerjava stare verzije besedila s popravljeno. Do menijske možnosti Primerjaj različici pridemo po poti Orodja, Sledi spremembam. Zelo zmogljiv program je BesAna, ki preverja deloma tudi skladnjo in nudi možnost besedne analize (od tod tudi ime programa).
Urejevalniki ponujajo lektorju možnost, da tuji spis popravi tako, da naročnik kasneje njegove popravke preveri in jih po svoji presoji od primera do primera sprejme ali zavrne. Lektor bo svoje delo v Wordu zastavil z naslednjo menijsko izbiro: Orodja, Sledi spremembam, Označi spremembe, Označi spremembe med urejanjem, pisec popravljenega besedila pa se bo odločal med popravki, potem ko se bo preklikal skozi menijsko izbiro Orodja, Sledi spremembam, Sprejmi ali zavrni spremembe. V dvoumnih primerih bo lektor v spis vnesel svoj komentar (v Wordu po poti Vstavljanje, Komentar; lahko ga celo pove v mikrofon, namesto da bi ga pisal), ne da bi s tem spremenil izvirno besedilo. Simpatična je možnost iskanja sopomenk za besede, ki se nam prevečkrat pojavljajo na jeziku. Motečnico označimo in gremo potem po poti Orodja, Jezik, Slovar sopomenk pogledat, kaj nam pametni tihi pomočnik ponuja v zameno. Od piščeve odločitve je zdaj odvisno, ali bo lektorjeve pomisleke upošteval ali ne.
Nalogi:
Lektoriraj kolegičin (kolegov) spis.
Za vajo na svojem besedilu sproži pravopisni program.
Literatura:
BesAna: Program za besedno in skladenjsko analizo v slovenščini; program za odkrivanje napak v slovenskih besedilih; prvi slovenski slovnični pregledovalnik (syntax checker): Navodila za uporabo. Ljubljana: Graf inženiring, 1991.
(Prekopirano iz Slovenskega pravopisa.)
je popravljanje v tiskarni že postavljenega besedila. V tiskarnah tradicionalnega kova, kjer nekaj dajo nase, gre postavljeno besedilo, preden prispe v popravljanje k avtorju, skozi dve hišni, tiskarniški korekturi. Do avtorja pride korektura dvakrat: najprej v obliki t. i. pole (žargonsko fane), potem pa še v obliki strani (prelom). V obeh primerih so avtorju dopuščeni brez kazni samo popravki, ki jih je zagrešil stavec. Popravke, ki bi morali biti vneseni že v rokopis, zaračunava tiskarna v strankino škodo. Uredništvo se brani takih nemarnih avtorjev tako, da jim obračunava manjši honorar. V klasičnem knjigotisku je moral avtor pri popravljanju paziti, da je v vrsti ostalo enako število znakov kot prej, sicer je bilo treba na novo postaviti še vse sledeče vrste do konca odstavka, kar je povzročilo pri stavcu serijo novih napak. Pri sodobnih tehnikah teh nadleg ni, je pa pri korekturi priporočljivo še enkrat preveriti deljenje besed. Ko je tekst že v prelomu, so vrivki še manj zaželeni, saj zahtevajo popravke vsaj do konca poglavja.
Korektura se za razliko od lekture ne dela med vrstice ali nad njimi, ampak na rob. Znamenje, s katerim posežemo v vrstico, ob robu ponovimo, zraven pa zapišemo popravek. Eno najpogostejših korekturnih znamenj je deleatur, ki označuje izbris. Korekturna znamenja so po svetu standardizirana. Če pri prelomu strani grozi, da bo zadnja beseda odstavka prišla že na novo stran (angl. widow, slovensko žargonsko pa po nem. Hurenkind pankrt), bo urejevalnik stisnil besedilo tako, da do te "estetske napake" ne pride. Kadar so bili večji deli besedila pri stavljenju izpuščeni, so rekli temu pogreb.
Ko je besedilo spet v tiskarni, gre še skozi revizijo, ko korektor prebere besedilo v celoti brez rokopisa. Korekture delamo običajno na papirju in ne na zaslonu.
Naloge:
Kaj je to deleatur?
Kaj sta za stavce ohcet in riba?
Z dodatnimi postopki dobi besedilo na strani enkratno podobo:
Zgodovinskorazvojno se pisave delijo v drugačne skupine. Vse evropske pisave imajo izvir v grški pisavi, ki se je razvila iz feničanske. Na vzhodu sta pod vplivom grških pisav nastali glagolska in cirilska pisava, na zahodu pa so z razvojem rimskih pisav capitalis (verzalke – 1. stol.), unciale (zaokrožene in nagnjene, eno unčo visoke verzalke – 4. stol.), polunciale (5. stol.) in minuskule (male črke – 8. stol.) nastale gotske (germanske – 13. stol.) in humanistične (romanske – 12. stol.) pisave. Razne oblike gotskih pisav so znane pod imeni fraktura, rotunda, old english ipd., med humanističnimi pa srednjeveška, renesančna, baročna in klasicistična antikva (18. stol.), groteskne in egipčanske pisave (19. stol.). Vsaka od pisav ima še svoje pokrajinske variante (beneška, francoska ...). Podobno je razvejano tudi drevo pisanih pisav: primerjajmo le prvošolske abecednike v Sloveniji, Nemčiji in Ameriki in razlike v pisnih tradicijah bodo postale očitne.
Times New Roman
Tahoma
Arial
Albertus Extra Bold
Antique Olive
Bodoni Antiqua
Bookman Old Style
Copperplate Gothic Bold
Courier New
Kar se berljivosti tiče, so črke s serifi ugodnejše in so zato pri kombinaciji več stilov na eni strani osnovna pisava (npr. times, courier ali clarendon). Za poudarjanje pride v poštev tip črk brez serifov (helvetika, albertus ali letter gothic). Modnim in nenavadnim črkovnim stilom se je treba pri strokovnem pisanju izogibati. Svojčas je bila za znanstvene tekste najbolj v uporabi poddružina klasicistična antikva s stiloma bodoni in walbaum, npr. v publikacijah Slovenske matice, potem srednjeveška antikva (garamond, palatino), prepoznavna po "visečih številkah" (renesančne številke), danes pa se vedno bolj uveljavlja poddružina grotesk (npr. futura), ki nima serifov.
| A | A |
| Serifni A | Brezserifni A |
Poreklo serifov ni čisto jasno, eni pravijo, da posnemajo poteze, ki so posledica pisanja s peresom oziroma z dletom, drugi pa trdijo, da so nastali iz praktične potrebe: preprečevale so namreč, da bi črke na mehaničnem pisalnem stroju pri udarcu preluknjale papir. Črka o serifov nima in se zato pozna na hrbtni strani papirja, enako tudi pike, vejice in pomišljaji). Brezserifne pisave so primernejše za elektronske transformacije. Moderne pisave niso več jasno uvrstljive v kako od teh dveh skupin.
Velikost črke se meri z dvema vrstama tipografskih enot – pikami (1 pika je 0,376 mm) ali didih (1 did je 0,367 mm), po novem pa, od 1977 dalje, v milimetrih. Po širini se imenujejo
pica (12 pik),Tiskarska imena za višino črk postopoma izginjajo iz rabe, ločimo jih samo še po številu pik:
elite (10 pik),
stisnjene (8 pik) in
razširjene (14 pik).
medija (14 pik = 5,25 mm)Idealno za bralca je 50 znakov v vrsti.
cicero (12 pik = 4,5 mm)
garmond ali korpus (10 = 3,76 mm)
borgis (9 = 3,37 mm)
petit (8 = 3 mm)
kolonel (7 = 2,65 mm)
nonparej (6 = 2,25 mm)
perl (5 = 1,87 mm)
diamant ali polovični petit (4 pike = 1,5 mm) itd.
Višina črk se je podajala skupaj z velikostjo vrstičnega razmika. Za znanstvene spise je v veljavi velikost 9/11 (borgis na garmond), za citate 8/10 (petit na garmond), po pravilu, da je presledek za eno desetino večji od višine vrste, ki se meri od najvišje dosežene točke zgoraj do najnižje spodaj. Že kar preveč drobnjakarsko je zvenelo tiskarsko priporočilo, naj bo optična širina presledka med vrsticami enaka širini najpogostejšega črkovnega znaka. Pri nas je najpogostejši znak a, v angleščini pa n. Male črke nabora zasedejo polovico maksimalne višine nabora.
Urejevalniki uravnavajo gostoto vrstice besedila s presledki (spaciji) med črkami in s presledkom med besedami. Pri velikih črkah je ta manjši, pri majhnih, teže berljivih črkah pa velik, torej v naslovih majhen, v opombah velik. Nekateri stavci so za enakomerne presledke med besedami, drugi pa pravijo, da le-ti vnašajo v tekst monotonost.
Eni tipi črk so tenki (light), drugi debeli (bold, compact, black). Kadar gre rokopis v fotokopiranje, mešanica dveh zelo različnih tipov na isti strani lahko povzroči težave, saj se tenke linije izgubljajo ali pa se debele razmažejo. Kadar so posamezne besede tiskane razprto, mora biti presledek med takimi besedami tudi razširjen. Klasična zahteva za strokovne rokopise, z izjemo učbenikov, ki so bili lahko bolj pisani, je bila, naj ne bodo preveč tipografsko živi. Na eni strani naj bi ne bilo več kot troje stilov. Računalniški zaslon je postavil strokovnemu besedilu drugačne standarde: funkcionalno uporablja barvo, si dovoli zamenjati nevtralno belo ozadje z manj nevtralnim, poudari naslove ipd. Še vedno pa velja, da v strokovnem besedilu en modus ali rez zaznamuje samo eno stvar (kurziv npr. naslove navedenih samostojnih publikacij, krepki modus poudarke). Tehnični urednik v tem smislu tekst poenoti z ustrezno podčrtavo (enojna črta za ležeči tisk, dvojna za krepkega, okvirček za kapitelke, črtkana črta za razprto ipd.).
Koga še zanimajo iztisne možnosti električnih in elektronskih pisalnih strojev z vrtljivimi in izmenljivimi glavami pa marjetičnih in matričnih ali igličnih tiskalnikov ter težave, ki smo jih imeli Slovenci z njimi! Leta 2001 se besedila tiskajo na barvne brizgalne (ink-jet) in na laserske tiskalnike. Laserski delajo na podoben način kot stroji za fotokopiranje, s to razliko, da list, ki ga natisnejo, nima za predlogo drugega lista, ampak je ta predloga shranjena v računalniškem pomnilniku. Stran se preko laserskega žarka prenese na vrteči se valj in tam ustvari elektrostatično sliko. Ta na določenih mestih sprejme barvo ter jo odda papirju, ki ga mehanizem potiska pod valjem. Tiskalnikov s podobnim principom delovanja – le da je laser nadomeščen z ionsko kaseto, magnetnim cilindrom, LED (light emitting diodes), LCS (tekočimi kristali) ipd. – je na trgu še več. Brizgalniki so sicer cenejši od laserskih, vendar jim je treba pogosteje menjati drage kartuše s tinto.
Laserskemu tiskalniku nasprotno pot ubere čitalec (scanner). Ta sprejme sliko teksta podobno kot fotokopirni stroj, le da ne naredi njegove kopije na papir, ampak v računalniški pomnilnik, kjer jo naprej obdelujemo.
Če nam gre Microsoftov monopol na živce, besedilo spravimo v nekomercialnem formatu za zapis oblikovanih besedil, ki ga prepoznamo po končnici rtf.
Z rtf-obliko je zadovoljen tudi še tako predpotopen elektronski poštni servis. Kdor more, naj besedilo odda v formatu pdf. Oblikovana besedila, zvok in slike bomo pošiljali v priponki e-sporočila. Če se s stavcem pred oddajo ne bomo dogovorili za format, se utegne zgoditi, da bo na svojem zaslonu lahko prebral besedilo le s "smetmi", to je z ukazi za oblikovanje strani vred in s čudnimi drugimi znamenji namesto slovenskih šumevcev; čiščenje in konvertiranje mu bo vzelo več časa, kot če bi spis enostavno pretipkal. Zlasti jezikoslovne razprave delajo stavcem rade sive lase. Literarnozgodovinski pisci smo tu na boljšem kot kolegi jezikoslovci, ker delamo bolj gladka besedila. Veliko slabe volje bomo prihranili tehničnemu uredniku, če bo naš spis dosledno enotno oblikovan. Sicer mora urednik najprej na papirju poenotiti rabo ležečega in krepkega tiska, naslove in podnaslove, sezname in tabele, narekovaje in pomišljaje, opombe in seznam literature.
Nekaj splošnih napotkov za oddajo besedil, ki jih bosta za natis dokončno pripravila urednik in tiskar. Desni rob naj ne bo poravnan. Izključimo deljenje besed, tudi če program to možnost ponuja, saj bodo vrstice v natisu deljene drugje. Besedilo naj ne bo razdeljeno na strani in ne paginirano. Elektronsko verzijo na disketi, cedejki ali po e-pošti naj spremlja iztis.
Uredništva časopisov in založb dajo avtorjem različna navodila, da bi olajšala in pocenila prenos besedila z domačega računalnika na tiskarniškega, različna zato, ker uporabljajo različno programsko opremo in sledijo različnim tradicijam. V tujini so navodila nadvse natančna in avtorju ne dopuščajo nikakršne oblikovalske svobode ali samovolje. Določajo naslednje: dolžino prispevka skupaj z opombami in literaturo (običajno ne več kot 1,5 avtorske pole ali 7000 besed), število iztisov (članek v dvojniku in povzetek v treh kopijah), roke za vrnitev korektur, število korektur ipd. Glede oblike se sklicujejo na The Chicago Manual of Style in narekujejo ime in velikost črkovnega nabora, širino robov, umeščenost opomb pod črto ali na konec članka, obliko odstavkov, naslovov, podnaslovov, seznamov literature, tabel, paginacije, rabo ležečega in krepkega tiska itd. Prispevki neubogljivih in nediscipliniranih avtorjev so brez milosti zavrnjeni.
Za zgled uredniških navodil naj bo nekaj segmentov nekdanjih navodil avtorjem Slavistične revije.
Krepki tisk je rezerviran za naslove glavnih poglavij in za nivojsko številčenje (1, 1.1, 1.2, 1.2.1 ...); ležeči tisk za naslove samostojnih publikacij. Ne uporabljamo ga za naslove razprav v revijah in zbornikih ali za naslove pesmi v zbirkah ali za knjižne zbirke (npr. Obdobja). Vse to pišemo navadno in brez narekovajev. Ležeče označimo jezikoslovne zglede in tujejezične citatne besede. Avtorski priimki v opombah z bibliografsko informacijo in v seznamu literature so v kapitelkah in se tipkajo običajno, ne v verzalkah. Poudarjanja naj bo v besedilu čim manj.Še nekaj dodatnih navodil za tehnično urejanje besedil:
Za okrajšavno piko ali piko za vrstilnimi števniki je vedno presledek: n.d. → n. d., t.i. → t. i., 15.04.93 → 15. 4. 1993. Dvojne presledke med besedami pred oddajo odpravite. Odstavek se zaznamuje s prazno vrstico in nič drugače. Izpis na papirju naj ima dvojni razmik, da je mogoče besedilo korigirati.
Neoštevilčeni naslovi poglavij so krepki in centrirani, oštevilčeni so levo poravnani. Naslovi podpoglavij so krepki in ob levem robu ter se nadaljujejo z besedilom v isti vrsti. Nivojsko številčenje poglavij je levo poravnano in se začenja z enico, pri avtorjevem kljubovanju lahko tudi z ničlo. Največja dovoljena globina segmentacije je 4.
Če citatu sledi v oklepaju vir, stoji pika praviloma za zaklepajem:razmerjem med literaturo in njeno pogojenostjo "s socialnimi in kulturnimi razmerami naroda" (Jamar-Legat 1976: 84).Toda:vede: "Moralistični utilitarizem razsvetljenstva v prejšnjem stoletju je dopolnilo še delo bavarskega kanonika Schmida." (Šircelj 1978: 10.)Nezaporedne opombe tipa 5, 5b, 5c, 2, 6 so prepovedane. Opomba ima status odstavka, zato njeno besedilo ne sme biti naprej odstavčno razčlenjeno. Če je opomba zelo dolga, jo segmentirajo dolgi pomišljaji (—).
Daljši citati niso v navednicah in so odstavčno ločeni od drugega besedila.
Nestandardna znamenja natipkamo tako, da držimo tipko <Alt> in zraven odtipkamo kodo znaka na številčnem delu tipkovnice, za ü npr. <Alt> <0129>. Cirilsko besedilo se tipka z latiničnimi znaki, ja, ju, šč, jer, jor ipd. pa se označi kako drugače in spisu doda legenda.
Ločevati je treba med dolgim pomišljajem —, pomišljajem – in vezajem - (glej pravopis!). Prvega natipkamo s tremi črticami (---; dovoljen je le med povedmi), drugega z dvema črticama (120--123) in tretjega z eno črtico (črno-belo, Zofka Kveder-Jelovšek, Breznik-Ramovševa slovnica, slovensko-poljski slovar).
Narekovaji so le za krajše citate! Narekovaji v slovenskih besedilih so v SR knjižni, neknjižna narekovaja uporabljamo le znotraj kakega citata. Enojna narekovaja za zaznamovanje slovarskega pomena natipkamo z ' ('xxxxxx'). Drugačna sta enojna narekovaja znotraj dvojnih: začetnega natipkamo z vejico spodaj, končnega pa z narobe obrnjeno vejico zgoraj. Enojni narekovaji za zaznamovanje besed z nestandardnim pomenom niso zaželeni. Narekovaji v angleškem besedilu se ravnajo po angleškem pravopisu, v ruskem pa po ruskem.
V opombah in v seznamu literature so imena avtorjev pred priimki. Za zaporedje enot in ločila glej Navodila avtorjem na predzadnji strani platnic Slavistične revije.
Korekture se vračajo v treh dneh, v besedilo ni dovoljeno vnašati novosti, ampak le popraviti napake. Rokopis in prejšnjo korekturo obvezno priložimo popravkom. Najkasneje ob korekturi posredujemo tehničnemu uredniku vse zahtevane osebne podatke (glej Navodila avtorjem na platnicah SR).
Stavca opozorimo na posebna znamenja, ki jih obkrožimo s kakšno barvico in priložimo natisnjeni vzorec. Kadar je posebnosti več, dodamo rokopisu list z legendo, navodili stavcu in s svojim naslovom, če bo potrebno natančnejše pojasnilo. Vsak oddaji namenjeni strokovni spis, najsi gre za referat, diplomo ali članek, je opremljen z imenom avtorja, njegovim naslovom in datumom. Pri člankih za objavo se glede na navodila uredništva naslovu doda še številka žiroračuna in druge personalije, pri seminarskih izdelkih pa namesto tega naslov predmeta, v okviru katerega je bil referat izdelan, in mentorjevo ime.
Najceneje je danes izdelati predlogo za tisk z urejevalnikom in z laserskim tiskalnikom. Za manjše naklade jo bomo iztisnili na bel papir in bo razmnožena v razmerju 1 : 1 ali pomanjšano, za naklade nad 1000 izvodov in če je ločljivost predloge nad 600 točk na palec, pa bomo napravili iztis inverzno na filmsko folijo ali na pavspapir; razmnožena bo v razmerju 1 : 1.
Najkvalitetneje, vendar tudi dovolj drago se predloga za tisk pripravi s fotostavkom, ki je tako kot tudi pri namiznouredniških programih iz dveh ločenih postopkov. Prvo je tipkanje besedila v računalnik (v začetkih so se shranjevala z luknjanjem na papirnati trak), drugi del pa kemična izdelava fotografske (negativne ali pozitivne) predloge za tisk. Fotostavne matrice ponujajo ogromno naborov z vsemi mogočimi posebnimi znaki in veliko kakovost. Ker so danes fotostavni sistemi odprti, besedila ni treba staviti, ampak stavec sprejme in preoblikuje kar avtorjevo besedilo, natipkano na domači računalnik – stavni stroški se tako precej zmanjšajo. Stari fotostavni programi so bili nerodni in neprijazni v primerjavi s sodobnimi namiznouredniškimi programi za laike, težave so imeli tudi s slovenskim deljenjem. Pri fotostavku gre predloga za tisk na film. Ločljivost je tu preko 1000 točk na palec.
Stavnica izdela fotografski pozitiv strani in sestavi 32 strani skupaj tako, da bodo potiskale eno četverko po obeh straneh, ali – odvisno od velikosti tiskarskega stroja – 16 strani tako, da bodo potiskale eno dvojno polo po obeh straneh. Za mali ofset spravimo skupaj dvakrat po dve strani, kar da pri pomanjšavi (na format A5 oz. nekaj manj kot 70 %) en list formata A4, potiskan na obeh straneh. Mali ofset pride prav za vse tipkopisne predloge, ki gredo neposredno v tisk v majhni nakladi 100–300 izvodov. Velikost zrcala je tedaj med 11 x 16,5 cm in 12 x 19 cm. Komur gre za klasični lepotni ideal, se bo pri oblikovanju zrcala držal zlatega reza 8 : 13 ali 13 : 21.
Manjšim nakladam in dotisom po potrebi ustreza digitalni tisk, ki spominja na razmnoževanje z laserskim tiskalnikom. Besedilo odda avtor na disketi oz. po e-pošti, tiskarna pa izvede naročilo za tisk čez noč.
Tiskarska pola. Papir proizvajajo v treh formatih: A, B, C. Mere četverne pole so sledeče: A = 841 x 1189 mm, B = 1000 x 1414 mm, C = 917 x 1297 mm. Najbolj nam je znan format A. Format A4, na katerega pišemo, je četrtina pole (210 x 297 mm), ko ga prepognemo na polovico, dobimo en list (A5 = 148 x 210 mm), kar je format malega zvezka. Ne zamešati tiskarske pole z avtorsko polo, katere obseg se ne meri v milimetrih, ampak s številom znakov.
Klasični knjižni tisk (visoki tisk), ki je tehnično podoben naši izkušnji z žigom, je mrtev. Nadomestil ga je najprej nizki tisk, kjer so se z barvo napolnili vtisnjeni vzorci črk, papir pa jo je posesal ven, danes pa vlada v glavnem ploski ofset tisk. Tu se barva nanese na kovinsko ali plastično ploščo, na katero se je prej preslikal fotografski pozitiv teksta, na papir pa se prenaša po kemični poti preko gumijastega valja. Manjše formate v manjših nakladah, npr. vizitke in nalepke, bomo napravili kar na domačem tiskalniku.
Natisnjene pole je treba prepogniti, znesti skupaj, zložene zvezati in obrezati ter spraviti v platnice. Kadar obseg dela ne presega preveč močno 100 strani formata A5 in imamo tekst potiskan na obeh straneh listov formata A4, je najenostavnejši način vezave s kovinskimi sponkami. Pri nekaj večji debelini je hrbet lepljen, odločimo pa se lahko še za plastično spiralno vezavo ali za vpenjanje listov v trde platnice fascikla. Najdražji način vezave je klasično šivanje, ki pride v poštev pri zaresnih knjigah in pri starih tiskih na slabem časopisnem papirju, ki bi se pri drugačnem načinu prelomil. Šivanje zahteva trde platnice; cenena vezava shaja s platnicami iz belega ali obarvanega poltrdega papirja. Kadar je knjiga dovolj debela, ne smemo pozabiti na avtorjevo ime ter naslov na hrbtišču knjige.
Diplomske naloge morajo biti vezane. Delavnice ponujajo trde, v tekstil ali celo v umetno usnje oblečene platnice z zlato vtisnjenim naslovom, čeprav bi zadoščale že lepljene platnice iz poltrdega kartona, z naslovom, iztisnjenim na laserski tiskalnik. Za lepši videz poskrbi plastificiranje platnic.
Nalogi:
Vzemi v roke nekaj publikacij, primerjaj jih med seboj in poskusi ugotoviti, v kateri tehniki so bile narejene.
Pripravi za tisk svoje pesmi ali prozo.
Literatura:
Roger C. Parker: Grafično oblikovanje. Ljubljana: Pasadena, 1997.
Vinko Žiljak: Namizno založništvo = Desk top publishing: Računalniški fotostavek. Ljubljana: Splošno združenje grafične, grafično-predelovalne industrije, časopisne in založniške dejavnosti ter knjigotrštva Slovenije; Odbor za grafično dejavnost, 1989. Sign. v NUK-u: 4031114; SK: D 6878.
Roman Kolar: Knjiga o knjigi. Krško: samozaložba, 1990.
Branko Reisp: Oris razvoja tiskarstva v Sloveniji od začetkov do konca 19. stoletja. Knjiga 1992, št. 6–8.
Če bi knjiga hotela imeti klasično popoln videz, bi morala biti tehnično takale: na platnicah in na hrbtu naslov dela in avtor, na ovitku platnic enako, z dodano recenzijo, reklamo ali povzetkom na zavihku ali na zadnji strani ovitka. Pri trdo vezanih knjigah sta znotraj platnic prvi dve strani (t. i. predlist ali žargonsko predpapir, ki sodi še k vezavi in ne v prvo tiskarsko polo) praviloma prazni. Naslednji list že sodi v prvo tiskarsko polo in se upošteva pri paginaciji. Na njem je znak založbe ali ime zbirke. Na njegovi hrbtni strani ali na hrbtni strani naslovnice je bil pri knjigah katoliških založb odtisnjen imprimatur (npr. Z dovoljenjem prečastitega krškega knezoškofijstva); tu sta se podpisala tudi tiskar in lastnik pravice do natisa – ti podatki so se pri novih knjigah preselili na hrbtno stran naslovnice. Sledeča naslovna stran je že tretja, ki se sicer šteje, ni pa paginirana; vsebuje avtorja, polni naslov (s podnaslovom), založbo in kraj, večkrat tudi leto izida. Hrbtna stran tega lista je stran z lastnikom avtorskih pravic (copyright, oz. s prepovedjo kopiranja) in s kolofonom (impresumom), kjer so vsi pomembni podatki o knjigi. Ti so bili nekdaj natisnjeni izključno na predzadnji strani knjige, med drugim tudi originalni naslov dela, če je bilo le-to prevedeno. V zadnjih letih se pojavlja na hrbtni strani naslovnice v okviru ali brez njega kataložni zapis o publikaciji (CIP), ki ga izdela univerzitetna knjižnica (glej impresum v tej knjigi). Sestavljajo ga vrstilec UDK, značnica, pod katero najdemo knjigo (običajno avtorjev priimek z imenom), bibliografski opis (naslov, podnaslov, avtor in sodelavci, kraj, založba, leto, zbirka in drugi pomembni podatki), mednarodna standardna številka knjige (ISBN), razvid dodatnih vpisov (običajno priimek soavtorja, prevajalca, urednika ipd.) ter identifikacijska številka zapisa v COBIB.
ISBN je desetmestna številka in nekakšna osebna izkaznica knjige. Prva skupina cifer ISBN-ja označuje nacionalno, geografsko ali jezikovno enoto, druga pomeni založbo, tretja je enkratna številka naslova v ovkiru založbe; četrta je enomestna kontrolna številka. Številke podeli založnikom Slovenska agencija za ISBN, ki deluje v okviru NUK-a. V obliki črtne kode je ta številka natisnjena na zadnji strani platnic.
Po vrsti gre potem takole: posvetilni list, urednikov predgovor, avtorjev predgovor, kazalo, naslov prvega dela (če je knjiga zelo obsežna in ima več delov) in začetek teksta. Vsaka od naštetih enot se začenja v načelu na desni, lihi strani. Če leva (soda) stran tedaj ostane prazna, ji tiskarji rečejo vákat (lat. vacat 'prazno'). Na koncu v dodatku so seznam slik, seznam tabel in seznam kratic; slednji neredko že prej tik pred tekstom.
Običajno teče paginacija od začetka do konca v arabskih številkah, le kadar je knjigi dodatno pristavljen obsežnejši predgovor, je ta paginiran posebej z rimskimi številkami. Čeprav se štejejo, prazne strani in strani z naslovom nimajo označene paginacije. Naslovna stran ni paginirana in ima centrirano besedilo, tako da naslovne enote tvorijo narobe obrnjeni trikotnik, razporejene pa so po celi dolžini tako, da ne ranijo bralčevega estetskega občutka.
Posvetilo je ne le znak pozornosti do osebe, ki ji je delo posvečeno, ampak tudi znak avtorjevega prepričanja, da je opravil veliko in naporno delo. H kratkim izdelkom torej posvetila ne; čustveni plati je ustreženo tudi s citatom ali motom. Podobno vlogo ima pri obsežnejših delih predgovor. V njem avtor razloži pobude za nastanek knjige, njeno genezo in njen cilj ter se končno zahvali vsem, ki so mu pri delu odločilno pomagali.
Nadaljevanje
To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco