Praktični spisovnik ali
Šola strokovnega ubesedovanja:
Vademekum za študente slovenske književnosti,
zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti
|
|
Miran Hladnik Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti, zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti
|
Dodatek |
absolvent (lat. absolvere 'dokončati') Študent, ki je končal študij, ni pa še opravil izpitov. Absolventski staž pripada petemu, pri počasnih tudi šestemu letu študija.
akademik (gr. Akademia 'ime atenskega gaja, v katerem je učil Platon') Član najvišje znanstvene ustanove kakega naroda. Izvir ima v društvu znanstvenikov in umetnikov; pri nas je bilo tako društvo (Academia operosorum 'akademija delavnih') ustanovljeno v Ljubljani leta 1693. Akademija ima svojo člansko hierarhijo in razrede. Člani so izredni, redni in častni; akademiki, ki se ukvarjajo z literaturo, sodijo v drugi razred (filološke in literarne vede). Akademiki so lahko redno zaposleni na drugih inštitucijah, npr. na univerzi. Po tradiciji se določene fakultete univerze imenujejo akademije (pedagoška, likovna, glasbena, akademija za gledališče, radio, film in TV). Akademik je tudi sinonim za študenta – akademski pomeni isto kot univerzitetni. Akademska četrt je petnajst minut zamude pred začetkom predavanja.
asistent (lat. assistere 'pomagati') Pomočnik profesorju. Za razliko od šolskega sluge, ki je itak že izumrl, asistent pomaga profesorju na intelektualen način. Oblika njegovega dela so vaje, saj predavati uradno ne sme, razen če mu dekan ne podeli te pravice (venia legendi), in sodelovanje pri profesorjevem seminarju. Asistenti imajo navadno naziv magistra. Ko asistent postane doktor, lahko zaprosi za višji naziv. Njegova tedenska urna obveznost je pri nas 10 ur, kar asistentu pušča komaj dovolj časa za druge strokovne dolžnosti. Asistenti se volijo v isti ali višji naziv in na asistentsko delovno mesto vsaka tri leta. Pri tretji reelekciji se morajo izkazati z doktoratom, sicer je ogroženo njihovo delovno mesto. Tako traja asistentska doba približno deset let. S študenti so asistenti v intimnejšem kontaktu kot profesor, neredko se s študenti tikajo, sicer pa se od njih pričakuje in spodobi, da ubogajo profesorja. Daleč so že časi, ko je vsak profesor imel enega asistenta. Asistente vedno bolj nadomeščajo asistenti stažisti z manjšo pedagoško obveznostjo, vendar zaposleni samo za določen čas.
bakalavreat (novolatinsko baccalaureatus) Najnižja akademska stopnja, znano v Angliji in Ameriki; študent, nosilec te časti, se imenuje bakalaver.
bohemistika (novolatinsko Bohemia 'Češka') Veda o češki književnosti, jeziku in kulturi. Zastopana tudi na ljubljanski slavistiki.
bruc Študent prvega letnika pred iniciacijo (brucovanjem).
dekan (lat. decanus 'desetnik v vojski') Predstojnik fakultete, pod seboj ima predstojnike oddelkov, njegova pisarna se imenuje dekanat.
demonstrator (lat. demonstrare 'kazati') Študent, ki pomaga profesorju pri vajah. Nekdaj so to menda počeli zastonj iz časti in za čast, zdaj je demonstratorjeva mesečna delovna obveznost 20 ur in je plačana. Pretipkavati mora vprašanja za izpite, deliti in popravljati teste in se pač lotiti vsega, kar se zdi profesorju koristno za predmet in oddelek. Za demonstratorje se prijavljajo stremljivi študentje. Demonstrator mora znati dobro tipkati.
diploma Grkom je bila diploma na pol preganjen list, danes spričevalo o opravljenem visokošolskem izpitu in sprejeti ter ubranjeni diplomski nalogi. Diplomirani slovenist dobi pri nas naziv profesorja, če je opravil tudi pedagoške izpite, sicer ne. Študent humanistike, ki študira običajno dva predmeta, dobi v devetem, desetem semestru ali kasneje (kakor je pač priden in temeljit) eno diplomo, na kateri sta zapisani obe področji, npr. prof. slovenščine in primerjalne književnosti z literarno teorijo. Čez leto, dve ali več pedagoške prakse diplomskemu sledi še strokovni izpit, ki pa ne prinese višje izobrazbe, ampak pomeni nekaj več plače.
disertacija (lat. disserere 'razpravljati') Znanstvena razprava, s katero se avtor poteguje za naziv doktorja (tudi inavguralna disertacija). Prijavi jo kandidat z magisterijem ali pa magisterij preskoči. Disertacijo je treba zagovarjati in ubraniti, šele potem lahko pride do slovesne promocije. Pisanje disertacije traja štiri leta od začetka študija na tretji stopnji.
docent (lat. docere 'učiti') Univerzitetni učitelj z doktoratom. To je naziv in položaj med asistentom in profesorjem. Habilitacija za docenta omogoči nosilcu naziva predavati, "docirati". Ker se predavati šele uči, so njegova predavanja večkrat nerodna, od tod verjetno slabšalni pomen besede docirati 'avtoritativno, dolgočasno ali vsiljivo razlagati'. Pogoj za docenturo je opravljen doktorat. Reelekcija je za docente vsakih pet let. Včasih smo poznali status privatnega docenta, tj. docenta brez rednega učiteljskega mesta na univerzi.
doktor (lat. doctor 'učitelj') Akademski naziv, ki ga kandidat (doktorand) dobi, ko uspešno ubrani svojo disertacijo.
elekcija (lat. eligere 'izvoliti') Izvolitev v univerzitetni naslov. Do doktorata so elekcije vsaka tri leta, po doktoratu vsakih pet let. Vsaka elekcija je priložnost za višji akademski naziv.
emerit (lat. emeritus 'doslužen', 'zaslužen') Zaslužni profesor, naziv, ki ga lahko podelijo univerzitetnemu profesorju v pokoju.
fakulteta (lat. facultas 'možnost') Organizacijska enota na univerzi. Slovenistika sodi na filozofsko fakulteto.
filologija (gr. filologia 'ljubezen do besede') Danes je filologija zbirno ime za vede o nacionalnih jezikih in literaturah. V širšem smislu in izvirno je pomenila vedo, ki preučuje duhovno kulturo nekega naroda; taka je bila klasična filologija (preučevanje grške in latinske kulture s pomočjo jezikoslovja, literarne vede, zgodovine, folkloristike, umetnostne zgodovine, filozofije itd.). V ožjem smislu je pomenila jezikoslovje. Medtem ko je jezikoslovju jezik osnovni cilj raziskovanja, je filologiji jezik le sredstvo za spoznavanje kulture; specifične filološke metode tekstologija, stilistika in poetika pokrivajo področja na meji med jezikom in literaturo.
frekvenca (lat. frequenita 'pogostnost') Vpis (podpis profesorja) v indeksu, ki študentu priznava udeležbo v njegovem seminarju v enem semestru. Večinoma le še formalnost.
habilitacija (lat. habilitas 'sposobnost', 'primernost') Pridobitev kakega od akademskih nazivov. Pedagoški nazivi so asistent, lektor, docent, izredni profesor, redni profesor. V tujini se pod habilitacijo razume pridobitev učiteljskega naziva po opravljenem doktoratu. Za to je potrebno predložiti delo, po obsegu in teži primerljivo z disertacijo, pri nas pa po tradiciji beograjske univerze, ki habilitacije ni poznala, v glavnem le znanstveno tezo, s katero kandidat v preizkusnem predavanju dokaže svojo predavateljsko sposobnost.
hodegetika (gr. hodegein 'kazati pot') V 19. stoletju veda, ki se je ukvarjala z metodiko akademskega študija. V tem smislu bi smeli preoblikovati podnaslov te knjige v Hodegetika za študente slovenske književnosti.
humanistika (lat. humanitas 'človeška narava') Veda, ki se ukvarja s človekom in njegovo kulturo in ima jedro v filologiji in zgodovini. Znotraj humanistike obstaja opozicija med družbenimi in duhovnimi vedami, ki jo danes želi preseči termin kulturne znanosti oz. kulturologija. V pragmatični angleški tradiciji pomeni humanities panoge, ki se ukvarjajo s kulturo z namenom vzgojiti kulturni okus; mogoče bi humanistiko zato lahko prevajali tudi z izrazom vzgojne vede.
indeks (lat. index 'seznam', indicare 'pokazati') Knjižica, s katero študent izkazuje svoj študentski status, vanjo vpisuje predavanja, profesor pa inskripcijo, frekvenco ter opravljene izpite.
inskripcija (lat. inscribere 'vpisati') Profesorjev podpis v indeksu, s katerim sprejme študenta k svojim predavanjem. Danes nepotrebna formalnost.
inštitut (lat. instituere 'namestiti') Znanstvena ustanova, po svetu deloma sinonimna seminarjem ali oddelkom fakultete; pri nas je v zadnjih letih dejavnost inštitutov razumeti zgolj kot raziskovalno dejavnost v nasprotju z oddelki fakultet, kjer je raziskovanje združeno s poučevanjem.
katedra (gr. kathedra) Stolica ali profesorsko mesto na univerzi. Izvirno je vsakemu rednemu profesorju pripada svoja katedra, danes pa je pomen besede izgubil svojo zvezo z osebo in pomeni bolj sklop med seboj povezanih predmetov, ki jih poučuje lahko več profesorjev ali pa profesorja celo ni in katedra nanj še "čaka". Na ljubljanski slavistiki se je začelo s katedro za novejšo (Ivan Prijatelj) in katedro za starejšo slovensko književnost (France Kidrič). Danes sta poleg teh še katedra za literarno teorijo in metodologijo in katedra za književno didaktiko.
klavzura (lat. clausura 'zapor') Pisni izpit pod nadzorstvom.
kolokvij (lat. colloquium 'pogovor') Izvirno ustni izpit na univerzi v obliki pogovora, danes preizkus znanja nižjega ranga, vstopnica za pravi izpit. Skregano z etimologijo največkrat v obliki pisnega testa.
lektorat (lat. lector 'bralec') Praktični pouk jezika na univerzi pod vodstvom lektorja (praktičnega učitelja jezika). Lektorji niso nujno doktorji, čeprav se tudi to zgodi. V Ljubljani je lektorat slovenščine za tujce in so lektorati vrste tujih jezikov. Na nadaljevalni stopnji lektorji predavajo tudi o tujejezičnih literaturah. Učna obveznost lektorja je 9 tedenskih ur.
magister (lat. magister 'mojster') Akademski naslov (magister artium, angl. M. A.), ki ga pridobi diplomirani humanist, ko opravi magistrske izpite na tretji stopnji študija in uspešno ubrani magistrsko tezo. To naj bi se zgodilo po dveh letih tretjestopenjskega študija. Magisterij je ključ za asistenturo. Za razliko od zahodnih univerz, kjer je magisterij prvo večje samostojno znanstveno delo, je za našega magistra po diplomski nalogi to že drugo tako podjetje. Stremljivi doktorski aspirant lahko na svoji akademski poti magisterij tudi preskoči.
ordinarij (lat. ordinarius 'reden') Redni univerzitetni profesor, šef katedre, najvišji učiteljski naziv.
polonistika (novolatinsko polonicus 'poljski') Veda o poljskem jeziku, literaturi in kulturi. Zastopana tudi na ljubljanski slavistiki.
predstojnik Izvoljeni šef oddelka.
prodekan, prorektor Namestnik dekana, namestnik rektorja.
profesor (lat. professor 'javni učitelj') Največkrat gre za diplomirane humaniste, ki so se kvalificirali za poučevanje na srednji šoli. Da bi se ločili od univerzitetnih učiteljev, ki za ta naziv študirajo vsaj dodatnih deset let, se je uveljavilo pri srednješolskih učiteljih pisanje prof. za imenom in priimkom, univerzitetnemu prof. pred imenom pa se dodaja še doktorski naziv: prof. dr. Helga Glušič. Po stažu se ločita izredni in redni profesor. Za naziv izrednega profesorja lahko po petih letih poučevanja zaprosi dotedanji docent z dovolj ugledno bibliografijo. Čez nadaljnih pet let, kolikor traja eno elekcijsko obdobje, sme izredni profesor, če je bil dovolj priden, zaprositi za naziv rednega profesorja. Upokojeni profesor, ki se je v času službe še posebej izkazal, dobi naziv zaslužnega profesorja
promocija (lat. promovere 'povišati') Slovesna podelitev doktorskega naslova po uspešno ubranjeni disertaciji.
reelekcija Ponovna izvolitev v akademski naziv.
rektor (lat. rector 'ravnatelj' iz regere 'upravljati') Predstojnik univerze, pod seboj ima dekane fakultet, njegov sedež je rektorat.
seminar (lat. seminarium 'sadilnica' iz semen 'seme') Izvirno univerzitetni inštitut, kjer študentje, ki se pripravljajo na samostojno znanstveno delo, opravljajo praktične vaje; tudi študijski tečaj ali krožek. V tradiciji ljubljanske slavistike je bil seminar sinonim oddelku ali inštitutu ali pedagoško-znanstveni enoti za slovanske jezike in književnosti. V ožjem smislu je seminar tisti del ur v tretjem in četrtem letniku, v katerih se prebirajo in premlevajo diplomske naloge. V prvem in drugem letniku bi se taki obliki dela moralo reči proseminar.
semester (lat. semestris 'šestmesečen') Polletje na univerzi. Na humanistiki traja študij osem semestrov. Danes študij ni več semestrski, ampak je po letnikih. V novi letnik se študent vpiše, če za vpis izpolnjuje pogoje, tj. če je opravil vse predvidene izpite.
simpozij (gr. symposion 'pitje') Že zelo oddaljeno od originalnega pomena – znanstveno srečanje z referati, diskusijo in včasih celo s kakšno ekskurzijo ali kosilom kot nekakšnim nadomestilom za to, kar je simpozij pomenil Grkom.
stažist (novolatinsko stagium 'bivanje') Stažist raziskovalec je pripravnik na fakulteti, pozicija za stremljive pravkar diplomirane študente, ki pod mecenstvom republiškega ministrstva za znanost in šolstvo vpišejo tretjo stopnjo in so dolžni v štirih letih pripotovati do doktorata. Ena izmed poti k univerzitetni karieri. Ministrstvo na podoben način financira stažiste asistente, od katerih zahteva tudi nekaj pedagoških obveznosti.
strežnik (angl. server) Računalnik v omrežju, na katerem so spravljeni in javno dostopni dokumenti.
študent (lat. studere 'prizadevati si', 'učiti se') Slušatelj na univerzi, nekdaj tudi na srednji šoli.
titula (lat. titulus 'naslov') Častni naslov in naziv za univerzitetni položaj: asistent, docent, profesor. Naziv je običajno povezan s službenim položajem (asistenturo, docenturo, profesuro/katedro), ni pa nujno, ker sta postopka izvolitve v naziv in sprejema na delovno mesto ločena.
tretja stopnja, tudi podiplomski študij – Študij po osmih semestrih diplomskega izobraževanja, ki naj pripelje do magisterija oziroma do doktorata.
učitelj Univerzitetni učitelji so višji predavatelj (učitelj brez doktorata), docent (učitelj z doktoratom), izredni profesor in redni profesor (učitelj s stolico). Učna obveznost učitelja je šest tedenskih ur.
univerza (lat. universitas 'skupnost') Vseučilišče ali visoka šola, ob akademiji že druga najvišja znanstvena ustanova. Sestavljena je iz fakultet. Za vpis na univerzo sta potrebni večinoma dokončana srednja šola in matura. Študij traja štiri ali pet let, ob koncu podeli univerza uspešnim študentom diplome, s katerimi se lahko postavijo v vrsto na zavodu za zaposlovanje. Visoke strokovne šole, kjer študij tudi traja štiri leta, vendar imajo nižji prag za vpis, niso del univerze.
vademekum (lat. vade mecum 'pojdi z menoj') Priročnik s praktičnimi informacijami.
zeleni car Funkcija predsednika starih študentov na brucovanju, ki ima nalogo maltretirati brucad.
znanost Sistem znanj o pojavih in zakonitostih v naravi in družbi.
To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco