Janez Svetokriški

Na osmo nedeljo po s. Trojici

            Et vocavit illum, et ait elli: Quid hoc audio
              de te? Redde rationem villicationes tuae.
             Inu on je njega poklical ter rekel k njemu:
              Koku jest šlišim od tebe? Sturi rajtingo
                    od tvojga hišovajna. Luc. 16.

Na taisti strašni sodni dan bo prišel ta rihtar nebeški na zemlo, nikar uže kakor ta prvikrat ubužec inu reven z našo nedlužno naturo pokrit... ampak in sede maiestatis suae. Ta prvikrat je bil prišel na tihim, de obeden nej vedel..., ampak ta krat bo prišel očitnu, de vsi bodo vedili inu vidili... Ne bo prišel kakor ta prvikrat poln gnade inu milosti kakor ena frišna rosa..., ampak kakor ena goreča strela, katera bo vse pred sabo požgala inu končala... Ne bo prišel kakor ta prvikrat, de bi naše duhovne bolezni ozdravil inu tu izveličejnje nam dal..., ampak de bi te grešne sodil inu frdamal... Ne bo prišel kakor ta prvikrat iskati te zgublene ovčice..., ampak bo prišel, de sledni od svojga živejna njemo bo rajtingo dal... Ta prvikrat je bil prišel kakor en dobrutlivi ženin... inu vse vabil k ohceti..., ta krat pak prišel bo kakor en praeceptor ali mojster, kateri pred sabo pokliče svoje šularje inu sledni mu more pokazat svoje pismu, aku je prav A B C pisal, kakor on mu je neprej napisal.

Zdaj aku želite vejdit, zakaj tulikajnkrat s. evangelisti Kristuša imenvajo magister, dokler čez petdesetkrat mu pravijo magister? Inu cilu dobru Kristušu je le-tu ime dopadlu; v tem kir enkrat mu so djali magister, jim odgovori: Vos me vocatis Magister; & bene dicitis: sum etenim. Zamerkajte tedaj to skrivnust, kršeniki, kateri Kristusavi šularji ste: Kristus bo z nami sturil, kakor s šularji sturi en praeceptor ali mojster, kateri uči svoje šularje pisat. Ta jim naprej napiše inu zapovej, de imajo na njegove puštobe gledat inu pa taistih pisat, jim oblubi (de aku bodo dobru merkali inu pisali) šenkat en lep pildek; če pak bodo žleht pisali, de jih bo dobru otepel inu na ta oslovi stol posadil. Kadar vidi, de za te oblube ne marajo, jih krega, s šibo po mizi tepe inu jih straši ter jih opomina, de bi na njega pismu gledali. Kadar uže ura pride, de sledni ima na svoj dum pojti, takrat eniga za tem drugem pokliče inu vpraša, kaj se je naučil. Gleda, koku je pisal inu aku njeh puštobi so glih njegovim puštabam; inu kadar nejso glih, takrat začne jih sfariti, rekoč: "Osel, ne vidiš, de ta puštob A nej, kakor sem ga jest napisal? B je umazan, C je krumpast, D je grd, E je premajhen. Ah, ti žleht fant, nikar eniga puštoba nejsi prov sturil." Takrat popade šibo, ga začne šeškat inu tepsti inu ga na ta oslovi stol pošle, kir s špotom more sedeti. V glihi viži ta veliki mojster Kristus Jezus nam je naprej napisal, koku imamo živeti, rekoč: Exemplum dedi vobis, ut sicut ego faci & vos faciatis.

Čez dan našiga tekočiga lebna v šuli veliki tiga svejta na sfari inu krega skuzi preroke, apostelne, učenike inu pridigarje, de bi nas v strahu držal, de bi se učili, merkali na ta eksempel inu se bali faliti inu de bi bukve naše duše ne umadeželi. Udari tudi po mizi našiga života s šibo te bolezni, buštva, lakoti, vojske inu kuge. Ego humiliavi lignum sublime -- pravi skuzi preroka. Kadar pak bo prišel čas inu ura, de sledni bo mogel na svoj dum pojti, kakor si bo eden zašlužil, kir bo do vekoma mogel prebivat, inu na sodni dan le-tu se bo godilu..., takrat bo vse poklical: Surgite mortui, venite ad iudicium! Vsakateri ponese svoje bukve pred tiga nebeškiga mojstra, v katerih bodo vsi grehi zapisani... Takrat bo eniga za drugem poklical inu v bukve naše vejsti gledal inu puštob za puštobam premišluval inu djal nam grešnikom inu vam grešencam:

Ta puštob A -- Andoht -- nej si prav merkal na moje pismu, kir stoji zapisanu inu zapovedanu: Devota ac promptissima mente Deo tuo servies -- ti imaš G. Bogu andohtlivu inu flisnu šlužiti. Ali ti si taku majhenu andohti pruti meni imel, de en cel dan nejsi li enkrat na mene spumnil...

Ta puštob B -- Brumnost -- je preveč umadažen. Jest vam sem bil zapovedal: Ambulate in via immaculata, ti pak tavženkrat si umadežel tvojo dušo, po pildu s. Trojice stvarjeno, skuzi nesramne besede, negnusne misli inu grešnu djanje.

Ta puštob C -- Cirku -- je napek sturjen. Jest vam sem večkrat djal: Domus mea domus orationis vocabitur. V moji cerkvi vi nemate drugiga delat, ampak molit; drugiga nemate mislit, ampak na moje nebeške skrivnusti. Vos autem fecistis illam speluncam latronum. V tem kir v cerkvi ste mene večkrat rezžalili kakor častili, večkrat rezsrdili kakor utalažili, se nejste mene šonali. Desilih ste vejdili, de jest v priče se najdem v s. zakramentu, vener ste pred mano takušne misli imeli, de huši najste mogli v eni hoštariji imeti, ste takušne hude želje v vaše srce prpustili inu jim prvolili, de huši bi ne bili mogli imeti v hišah the gmajn lotrc...

Ta puštob D -- Dobru djanje -- ste grdu sturili. Jest večkrat vam sem djal inu zapovedal: Bene fac ante mortem -- dobru sturi pred smrtjo inu nikar ne odnašaj do tvoje pusledne ure..., ali vi na le- tu nejste merkali, temuč vseskuzi ste hudu delali...

Ta puštob E -- Eksempel -- je silnu spačen. Vem, zlasti mašnikom, sem skuzi mojga jogra Pavla večkrat djal: Esto exemplum fidelium in verbo, in conversatione, in caritate, in fide & castitate. In omnibus teipsum praebe exemplum bonorum operum. Inu vener ti mašnik namejsti dobriga hud eksempel si dal inu druge pohujšal: Factus est illis in scandalum. Ti mašnik, kateri nejsi živil, kakor si bil dolžan inu vener druge si z besedo učil, nejsi bil neč bulši kakor uni judoški farji, od katerih sem djal k njeh špotu: Dicunt, & non faciunt. Besede so bile dobre, ali djanje je bilu hudu. Vox est Iacob & manus sunt Esau. Ti si bil kakor gosli, katere druge razvesele, same pak neč ne ne šlišijo; ti si bil kakor ta svejča, katera drugim svejti, ali sama sebe scera, kakor zgun, kateri druge v cerku vabi inu sam nihdar ne gre noter; kakor znaminje na cesti, kateru drugem pot kaže, ali samu pak na svojim prvim mejstom ostane...

Ta puštob F -- Ferahtan -- je napek pisan. Jest vam sem bil zapisal: Discite a me, quia mitis sum & humilis corde, & invenietis requiem animabus vestris. Inu vam sem bil oblubil, aku bote krotki inu pohlevni, de vas hočem povišat. Qui se humiliat, exaltabitur. Inu de si pred svjetom žlahten, bogat inu učen, vener v tvojim srcu imaš ferahten biti inu imaš spoznati vse moje dobrute inu milosti, taku boš moje gnade deležen ratal... Ti pak ravnu kakor uni farizej, od kateriga v s. evangeliju stoji pisanu, de vse druge je zaničval inu li sam sebe štimal, si sturil; zatorej kakor taistega sem bil ponižal, taku zdaj bom tudi tebe... Inu dokler ta puštob si pisal nikar po mojim eksemplu, temuč po Luciferju, zavolo tiga boš ž njim na tem narzadnimu stolu v pekli sedel inu tvojo prevzetnost do vekoma preklinal...

Ta puštob G -- Gnada -- je premajhen. Jest sem bil tebi dal mojo s. gnado, de bi s taisto si pomagal inu vekši gnade si zašlužil... Ali ti hudobni si vse moje gnade na hudu obrnil: tvojo pamet si nucal k šelmariji, tvojo žlahnust k pregajnjenju teh bozih sirotic, tvojo mladost inu lepoto h nečistosti, tvoje zdravje h pijanosti inu požrešnosti...

Ta puštob H -- Hvaležnost -- stoji krumpastu. Jest večkrat vas sem opominal, de bi imeli meni hvaležni se izkazat..., vi pak ste bili vselej meni nehvaležni...

Ta puštob I -- Izveličejnje tvoje duše -- sem bil tebi prporočil skuzi usta s. Petra, rekoč: Fideli creatori commendent animas suas in benefactis. Vi pak ste li skrbeli za vaše truplu, de li tu nej obeniga pomankajnja, temuč obilnost imelu, za dušo pak nejste neč marali, desilih uboga prez gnade božje inu smrdeča inu nagnusna v greheh je ležala...

Ta puštob K -- Krst -- je vus spačen inu umadežen. Jest od njegove lepote veliku proprej skuzi usta preroka Ezehija sem pravil: Effundam super vos aquam mundam, & mundabimini ab omnibus inquinamentis vestris; & dabo vobis cor novum & spiritum novum... V s. krstu sem vas bil gori vzel za moje otroke, de bi moje s. zapuvidi hranili, hudiču odpovedali, ste bili oblubili, ali nejste držali, temuč kakor en drugi Julianus Apostata ste se sramuvali kršanski živeti ter ste se hvalili inu štimali, kadar ste moje zapuvidi prelomili... Zatorej poberite se z ajdi v tu večnu pogublejnje.

Ta puštob L -- Lubezen -- meni cilu neč ne dopade. Jest sem bil očitnu zapisal: Diliges Dominum Deum tuum ex toto corde tuo, & ex tota anima tua, & ex tota mente tua. Inu za tiga volo Bug nas je taku močnu lubil, de bi tudi mi njega lubili... Vi pak ste več lubili taisto smrdlivo inu grešno peršono, taisti nesramni lušt vašiga mesa kakor pak mene, zatorej nejste mene vredni gledat...

Ta puštob M -- Modrust -- nej, kakor sem jest želel. Jest sem učil: Estote prudentes sicut serpentes, & simplices sicut columbae. Kača je modra, zakaj na drugu ne gleda, ampak de glavo ohrani, v kateri nje živitek stoji; golob pak je taku preprost, de obeniga ne rezžali. Vi pak ste vse napek sturili, dokler nejste imeli soseda ali bližniga, de bi ga ne bili rezžalili inu škodvali. Za mene, kateri sem vaša glava, kateri vas sem regiral, nejste neč marali inu več ste se šonali vašiga hlapca inu dekle, dokler pred mano ste tu sturili, kateru sturiti pred njimi bi se bili anali...

Ta puštob N -- Natura -- nej po moji voli. Jest sem vam djal, de nemate živeti po vaši hudi naturi kakor ta nepametna živina... Inu dokler nihdar nejste hoteli vašo naturo umojstrit, v nebu ne šlišite...

Ta puštob O -- Obluba -- nej prav pisanu, zakaj jest sem bil zapisal: Redde Altissimo vota tua. Vi pak, kadar ste bili bolni ali v nevarnosti, stu oblub ste sturili meni inu mojim svetnikom; inu kadar vas sem ušlišal, ste se meni zlagali...

Ta puštob P -- Praznik -- nema obene podobe z mojim. Jest sem bil na Mojzesave table zapisal: Mememto, ut diem sabbati sanctifices... Vi pak narhudobniši ste v praznik bili, cel dan ste pili, kvartali, plesali inu stu nespodobnih del doprnašali... Zatorej od mene lona ne troštajte se, ampak od hudiča, katerimu ste praznuvali.

Ta puštob R -- Risnica -- kumaj inu kumaj se pozna. Jest vam sem bil zapovedal, de bi ne imeli lagati, temuč risnico govoriti... Vi pak ste li na eksempel tiga satana gledali inu nihdar ene risnične besede z vaših ust nej bilu šlišat... Sodba moja je uže čez vas sturjena: Qui loquitur mendacia, peribit.

Ta puštob Z -- Zakon -- je preveč umadežen. Jest vam sem bil zapovedal: Non moechaberis... Vi pak uže vejste, v kakušni viži ste živeli inu vkupaj ta s. zakon držali inu kulikajnkrat ste zakonsko vero prelomili....

Ta puštob T -- Tovarištvu -- nejsi prav držal. Jest sem tebi bil zapovedal: Cum viro sancto assiduus esto, quaecumque cognoveris observantem timorem Dei... Ti pak tvoje tovarštvo si vselej želil imeti s temi grešnimi...

Ta puštob V -- Vera -- nej po moji misli. Jest sem djal: Amen, amen dico vobis: qui credit in me, habet vitam aeternam. Vi pak z ustami ste djali: Credo, Domine -- z djanjem pa ste vse drgači sturili, zatorej vaša vera vam neč ne bo pomagala...

Ta puštob Č -- Čas -- nejste dobru inu nucnu doprnesli, deslilih s. Paulus vas je opominal: Dum tempus habemus, operemur bonum. Vi pak li nenucnu ste stali...

**************

O zanikrni, o hudobni, o boganarodni grešniki inu grešence! Kaku majhenu ste na muj eksempel gledali inu kaku žleht ste pisali po mojih s. zapuvidoh! Moje oku ne more faliti, kateru vse le-tu falejnje vidi zapisanu v bukvoh vaše vejsti. Dosehmal jest sem molčal inu potrplenje imel. Haec fecisti & tacui. Zdaj pak nej več čas molčati, temuč bom tebe štrajfal inu na tu zadnje mejstu v pekel postavil kakor eniga nepametniga inu nevredniga šularja, kir do vekoma boš z velikim špotom inu martro trpel in prebival. Quid ad hoc respondemus, fratres? pravi s. Cyprianus. Kaj bomo takrat odgovurili? ... Kaj bo mogel odgovorit ta grešni človik, kateri s temi velikemi grehomi kakor z eno reztrgano suknjo pred nebeškim rihtarjem bo stal inu čisto rajtingo mogel dati od sledne ure inu minute? Redde rationem villicationes tuae! Rajtingo, rajtingo hočem imeti od vsih ludi. Ti, Adam, oča tih človeku, sturi rajtingo od devet stu inu trideseti lejt, Enoh od devet stu inu petdeset lejt, Matuzalem od devet stu inu devet inu šestdeset lejt, ti od stu lejt, ti od petdeset, ti od štirideset! Ah moj Bug, kakušna težka rajtinga bo le-ta! Quid ad hoc respondemus, fratres? Morebiti de se bomo v tajbo postavili? Neč ne bo pomagalu, zakaj vse stvari bodo spričvale, de nejsmo po eksemplu božjim pisali inu njegove s. zapuvidi držali. Omnis creatura armabitur contra insensatos. Takrat hudiči bodo djali: O pravični rihtar! Ti si nas z'en sam greh z nebes v pekel vrgel inu z angelu si nas k hudičom sturil; mi sedaj tudi čakamo, de le-te, kateri nejso živeli po zapuvidi božji, imaš frdamat inu v našo oblast jih dati, dokler vselej našo inu nikar tvojo volo dopolnili so: mi spričemo, de ta je bil nevošliv svojmu bližnimu kakor Kajn, ta je bil prevzeten kakor Faraon, ta je bil nečist kakor Herodež, ta je bil goluf kakor Joab, ta je bil nehvaležen kakor Absolon, ta je bil en tat kakor Akan, ta je bil en ohrnik kakor Akab, ta mašnik je bil nevreden kakor Phines in Ophnes, ta duhovni je bil hudoben kakor Balaam, ta žena je bila prešešna kakor Herodias, le-ta je bila lotrska inu nesramna kakor Jezabel, le- ta je feratala moža kakor Dalida Samsona. Vse le-te si uže enkrat v našo oblast dal, dej tedaj nam tudi le-te, kateri so tudi živeli kakor oni...

Ah moj Bug, kaj z'ena težka rajtinga bo le-ta! Sam G. Bug sprašoval ter sodil, o strah! Hudič bo tožil, o grozovitost! Angelci inu nebesa bodo spričvali, o reva! S. križ in s. rešne rane, katere sicer so imele biti naše izveličejnje, bodo vpile maščuvajne. Joh, joh, joh nam grešnikom inu grešencam! Kaj bomo takrat začeli? Kam se bomo obrnili? Kaj z'en zguvor bomo našli?

Ah moj usmileni Jezus, jest n`hočem več taku hudobnu inu grešnu živeti, temuč hočem na tvoj eksempel gledat, po taistim, kar bo meni narveč mogoče, živeti inu za te doprnesene grehe na naga kolena pokleknem inu pohlevnu te prosim, podeli meni tulikajn časa živeti, de bi se solzami mogel moje madeže oprati, čez moje grehe pravo pokuro sturiti, de bi hudiči ne imeli tulikajn uržohu mene obtožit inu de bi ne šlišal tulikajn prič čez mene spričvat inu zlasti, de bi v tvojih s. ranah izveličejnje, nikar frdamajne našel.

                        Recordare, Jesu pie,
                      quod sum causa tuae viae;
                       ne me perdas illa die.
                       Ingemisco tamquam reus,
                      culpa rubet vultus meus,
                       supplicanti parce Deus.


                                Amen.