Vašte, Ilka

(roj. Burger, 2. 6. 1891, Novo mesto - 3. 7. 1967, Ljubljana), pisateljica. Kot liberalna, uporniška in protiklerikalno nastrojena učiteljica je službovala največ v Trstu in Ljubljani. Z 10 dolgimi besedili je 4. najplodovitejši avtor zgodovinskih povesti in romanov na Slovenskem. Trilogijo sestavljajo "povest iz davnih dni" Mejaši (1923), mladinska povest Zaklad v Emoni (Razori 1933-35) in zelo obsežni roman Svet v zatonu (1953), ki pripovedujejo o boju Slovencev s sosedi Langobardi na zahodu v 8. st., o prihodu Slovanov pod Šmarno goro v 6. st. in o bojih Slovanov z Obri v 7. st. Biografije znamenitih rojakov F. Robbe, J. V. Valvasorja in V. Vodnika je vključila v Umirajoče duše, "zgodovinski roman iz baročne Ljubljane" (1929), Vražje dekle (1933) in Rožna devica (La rosiere) (1940). Prava biografska romana sta večkrat ponatisnjeni Roman o Prešernu [1937], izdan najprej v samozaložbi ter kasneje dramatiziran (Visoka pesem, 1953, upr. 1941), in Izobčenec, "roman o Janezu Trdini" (1960). Upor (1950) je zgodovinski roman o ponesrečenem kmečkem uporu v Novem mestu v času francoske okupacije l. 1809, Gričarji (1956) pa je kronika novomeške protestantske rodbine v 16. st. in v začetku 17. st. Avtobiografijo je izdala pod naslovom Podobe iz mojega življenja (1964).

Enciklopedija Slovenije, dec. 1997.

To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco