Debatni forumi, novičarske skupine, elektronske konference ali kakor jih pač že imenujemo, rastejo kot gobe po dežju (samo v okviru sistema Usenet nam jih novičarski strežniki naštejejo na desettisoče, izrecno slovenskih blizu 70) in pogosto prav tako hitro tudi zamirajo. Slovenisti in slavisti se lahko pohvalimo z relativno vztrajnostjo, saj naša strokovna beseda teče v tej ali podobni obliki že peto leto. Leta 1996 se je začelo s preprostimi elektronskimi okrožnicami v obliki e-pošte, ki so se na ukaz razposlale na kakih 150 naslovov (v taki obliki izhajata npr. še danes po stroki sorodni kanadski elektronski časopis CLCWeb (tj. Comparative Literature and Culture) in Glasilo mreže Študentskega informacijskega centra SRCe. Večina naročnikov je zraven e-pošte dobila še natisnjeno verzijo, računalniško nedolžni sploh samo to. Okrožnice so dve leti izhajale s tedenskim ali štirinajstdnevnim razmikom in so bile znane pod naslovom Novice Oddelka za slovanske jezike in književnosti. Danes so dostopne v knjižni obliki kot Kronika ljubljanske slavistike za študijski leti 1996/97 in 1997/98, ko je bil predstojnik Miran Hladnik in na vzporedno na naslovu http://www.ijs.si/lit/1-45.exe.
Vsebina novic je bila kaj raznolika: kdo je diplomiral, magistriral, doktoriral, se habilitiral, dobil otroka, šel na študijski dopust, predaval, izdal knjigo, sodeloval v polemiki. V nadaljevanjih so bralci dobili informacije o avtorskem pravu v pedagoškem in znanstvenem procesu, navodila in napotke za rokovanje z računalniki, namige za delo z besedili in kako se pošilja e-pošta. Veliko je bilo podatkov o kreditnem študiju pa dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih, predlogih novih programov, zakonu o visokem šolstvu, skratka o vsem, kar je uredniku v času njegovega predstojništva prišlo pred oči in se je zdelo poučno, koristno in tudi razvedrilno: vabila na konference, razpisi štipendij, zapisniki senata in drugih fakultetnih in univerzitetnih teles, težave knjižnic in strokovnega tiska, družabno življenje stroke, zanimive spletne lokacije, sklepi resornih ministrstev, mednarodno sodelovanje, fakultetna administracija ...
Slavističnih novic so bili veseli zlasti dislocirani kolegi, tuji slovenisti in slovenski lektorji po svetu. V domači slavistični akademski javnosti pa so povzročile nemalo vznemirjenja in bile celo predmet stroge senatne obravnave na Filozofski fakulteti. Moteče je bilo, ker so brez prevelikih zadržkov in brez leporečja razkrivale tudi obnašanje, ki nam ni v čast in ga radi pometemo pod preprogo. Nelagodne občutke je vzbujalo presenetljivo spoznanje, kako odmevno je omrežno informiranje in da ga je težko nadzirati in ukrotiti. Z nekaj pretiravanja lahko rečem, da se je neredkim slavistom in drugim na fakulteti skozi Novice računalnik pokazal v svoji nevarni podobi. Elektronske Novice ali z drugimi besedami hitro, sprotno, transparentno in neselektivno informiranje, so bile način predstojnikovega razumevanja vodstvenih funkcij. Tri leta kasneje je konflikt Novic s senatom videti smešen, še posebej ob pojasnilu, da ga je spodbudil naslednji inkriminarni odstavek:
Dogodki. 10. februarja 1997 je dekan FF na široko odprl denarnico za naše upokojence Marka Kranjca, Martino Orožen, Janeza Rotarja in Jožeta Toporišiča. Bili smo (predstojnik kot prisklednik in fotograf) na Strmolu in smo jedli naslednje reči prvič v življenju: zelenjavno terino s paradižnikovo omako, legirano cvetačno juho, poširan lososov kotlet z omako Gamberoni, skutno strjenko z višnjami. Pili smo chardonnay barrique Movia 1992, rose Ivana Batiča iz leta 1993 in ledeno vino modro frankinjo iz Brežic letnik 1993, da o aperitivih ne govorimo. Pomisel: upokojiti se je treba dati v času dekanovanja Franeta Jermana!Na naslednje ironično poročilo sicer ni bilo uradnega odziva, priljubljenosti pri fakultetnem vodstvu pa si publikacija z njim gotovo ni utrdila.
Saj ni res pa je. FF je izdala naročilnico za radiestezista, ki bo izmeril negativne energije v ustanovi in predlagal rešitve. Priporočam, da v interesu pozitivnih rezultatov meritve opravi v soboto ali še bolje v nedeljo, ko negativna žarčenja odnesejo zaposleni s seboj nazaj domov. Sicer pa ni nič čudnega, če po faksu gospodarijo mračne sile: ali je bila stavba sploh kdaj blagoslovljena? Sam bi najprej predlagal, da posežemo po teh uradnih metodah duhovnega zdravljenja in šele potem, če res ne bo bolje, pokličemo eksorciste. -- Petek popoldne in soboto (8. in 9. 5. 1998) bo prva skupina starih in novih predstojnikov, vodij smeri in oddelčnih tajnic preživela v Termah Čatež na seminarju, kjer nas bo modro fakultetno vodstvo naučilo končno enkrat pravilno napovedati predavanja. Smoter je visok in vreden žrtev. Po napornem sejanju nam bo izmučena telesa okrepila tečna večerja, utrujeni duh pa se bo razvedril v večernem zabavnem programu (šepeta se o karaokah in table dance). Zagotovili so nam, da stroški seminarja ne bodo prispevali k povečanju fakultetne režije.Ko je urednik Novic odslužil svoj predstojniški mandat, so okrožnice prenehale izhajati; obveščenost kolegov vendarle ni trpela, saj je namesto njih za precej širšo publiko začela izhajati Kronika Slavističnega društva Slovenije, ki jo ureja in tudi seli v splet Zoltan Jan. Že v obdobju oddelčnih novic so tehnično razgledani prejemniki predlagali, naj se preoblikujejo v diskusijski forum. Predlog smo uresničili šele v trenutku, ko se je v spletu pojavila ponudba zastonjkarskih novičarskih servisov. Zazdelo se je, da lahko tako obudimo v življenje priljubljeni debatni klub, ki je pred dobrim desetletjem pod neformalnim vodstvom danes že pokojnega Toneta Pretnarja združeval tedanjo asistentsko generacijo in se je ohranil v današnje dni žal le v obliki revije Slava. Na lokaciji http://www.egroups.com/group/slovlit/ smo odprli prostor za sprotno izmenjavo mnenj o aktualnih strokovnih vprašanjih. Da ne bi hodili v zelje slavističnemu društvu, se je debata omejila na literarnovedno problematiko. Kot urednik sem skupini dal akronimično ime Slovlit, ki je v podnaslovu pojasnjeno: "slavisti debatirajo o slovenski književnosti in še o čem".
Članstvo je iz okroglo 160 slovlitjanov. Vredno se mi zdi poudariti, da med naročniki niso samo strokovnjaki iz naslovnega področja, ampak tudi kolegi z drugih fakultet in inštitutov, tudi izrazito tehničnih, ki jih zanimajo vprašanja slovenske in svetovne književnosti pa tudi jezika in organizacijskih vprašanj akademskega življenja. Po nekaj mesecih se je na predlog Tomaža Erjavca z IJS-ja in z njegovo pomočjo skupina preselila s tujega novičarskega strežnika (tam smo imeli sicer lično in simpatično grafično okolje, kar pa smo morali plačati z ogledom reklam) na bolj asketsko urejen domači strežnik in je zdaj doma na http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit/; naš sosed je forum Slovenskega društva za jezikovne tehnologije. S tega mesta se lahko zainteresirani naročijo na slovlitjanska sporočila in se tudi odjavijo, potem ko jim vsebina preneha biti všeč ali kadar jim tako narekuje pomanjkanje časa.
Diskusija je moderirana, kar pomeni, da gre vsako sporočilo, ki ga kdo nameni kolegom v skupini, prej v uredniško presojo. Nemoderirane diskusije se namreč pri tako velikih skupinah niso obnesle in so prehitro postale žrtev posameznih zlovoljnih ali preveč zavzetih diskutantov, ki so s svojo gorečnostjo in polemičnim pristopom zatolkli debato, razsuli skupino in raztepli njeno članstvo. Moderatorjeva oz. urednikova dolžnost v našem primeru je v glavnem izločati vedno pogostejša reklamna sporočila velikih podjetij, ki s strokovno tematiko nimajo prav nič skupnega, ali zasebna sporočila, ki so po pomoti zašla v forum.
Od oktobra 1999 do danes se je v forumu nabralo dobrih sto sporočil ali povprečno štiri na teden. V primerjavi z nekaterimi drugimi skupinami po svetu (sam sem npr. naročen na sporočila diskusijske skupine Humanist), je to malo in ne trpa pretirano prejemnikovega poštnega predala. Uredniška sporočila prinašajo povezave na zanimive spletne naslove, bodisi da gre za slovenska pesemska, prozna in dramska besedila v spletni obliki bodisi za razprave in knjige. Včasih kdo napravi reklamo za svojo novo knjigo, povabi na tiskovno konferenco ali predavanje in na lastno spletno objavo. Teme, ki so do zdaj vzbudile največ diskusije, so točkovanje znanstvenih objav v dobissu, razmerje med slovenistiko in slavistiko, tj. vprašanje, kdaj se bosta razcepili in za kaj bi bilo to dobro, razmerje med jezikom in literaturo (naj se pouk jezika in literature v šoli ločita?), o šolninah za izredni študij in o kakovosti študija (o slednjem teče diskusija tudi v Društvu za visokošolsko didaktiko na si.org.uni-lj.si.sdvd ali.
Če vas bo po prebiranju tegale članka prijelo, da bi na hitro povedali tudi svoje mnenje, vas pozivam, da ga objavite v Slovlit. Sporočilo v skupino pošljete preprosto tako, da svojo pošto naslovite na slovlit@ijs.si. Če želite dobiti tudi morebitni odgovor katerega od diskutantov, potem se na sporočila naročite ali pa občasno pokukate v arhiv skupine.
Debatni forum slovlit je sprotna oblika strokovne komunikacije na Oddelku za slovanske jezike in
književnosti. Izčrpno jo dopolnjujejo, že od leta 1995 dalje, informacije na spletnih straneh: na http://www.ijs.si/lit/oddel.html-l2 je predstavljen oddelek,
slovenska literarna veda pa na http://www.ijs.si/lit/literat.html-l2. Od tod so povezave na
zbirko slovenskega leposlovja, dostopnega v omrežju, na nekatere literarnovedne razprave in
zbirke, seznam okrog 1500 diplomskih nalog s področja slovenske književnosti itd. Eno izmed
rednih podjetij slovenistov in slavistov na Oddelku za slovanske jezike in književnosti je
organizacija mednarodnega simpozija Obdobja, ki je odprl novo serijo Zvrsti in metode. Naj
zaključi tole poročilo povabilo iz zadnjega novičarskega prispevka v Slovlit, v katerem
organizator Marko Juvan kliče k udeležbi na 19. simpoziju. Dogajal se bo med 4. in 6. decembrom
2000 pod naslovom Romantična pesnitev (ob 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna) --
informacije in prijave na naslovu http://www.ff.uni-
lj.si/center-slo/.
To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco