I. Splošno
Center za slovenščino je posebna oblika organizirane dejavnosti v okviru Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, namenjen mednarodnemu raziskovanju in promociji slovenskega jezika, književnosti in kulture. V njem delujejo naslednji programi: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Slovenistični simpozij, Slovenščina na tujih univerzah, Tečaji slovenščine (celoletna, poletna, zimska šola in drugi tečaji) in Izpitni center.
II. Vodstvo
Predsedniki in tajniki programov, predstojnik Oddelka in njegov namestnik ter tajnik Filozofske fakultete sestavljajo odbor Centra za slovenščino. Predsedniki in predstojnik dogovorno ali z glasovanjem odločajo o rečeh, ki zadevajo cel Center, tj. o programih, kadrih, financah in drugih aktualnih vprašanjih. Odbor se sestaja po potrebi, vendar najmanj enkrat na semester, in potrdi programe Centra. Aktualno problematiko Centra po potrebi na rednih sejah obravnava tudi Oddelek; odbor Centra vsaj enkrat letno podrobno poroča Oddelku o delu Centra. Predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti oziroma njegov namestnik je tudi predstojnik Centra. Na podlagi pregleda nad delovanjem posameznih programov, o katerih so ga dolžni seznanjati njihovi predsedniki, koordinira delo Centra, odgovarja za njegovo strokovno, pedagoško in finančno delovanje in ga predstavlja tudi navzven. Neposredno delo organizirajo in so zanj odgovorni predsedniki posameznih programov Centra. Ti so voljeni izmed habilitiranih učiteljev Oddelka za slovanske jezike in književnosti vsaki dve leti na oddelčnem sestanku. En učitelj naj ne bo predsednik dveh programov hkrati. Predsedniki so lahko ponovno izvoljeni, vendar ne več kot dvakrat zapored. Izvoljene predsednike potrdi in imenuje dekan FF.
Programi imajo svoje svete oziroma pripravljalne odbore, ki imajo posvetovalno vlogo, v njih pa so tudi zunanji člani. Po potrebi so zunanji člani vabljeni tudi na seje odbora Centra. Članstvo sveta se obnavlja vsaki dve leti, predstavnike pa predlagajo inštitucije, naštete pri posameznem programu, same.
III. Izvajalci
Programe izvajajo redno zaposleni, pogodbeni in honorarni sodelavci. Center ima strokovno tajništvo iz redno nastavljenih sodelavcev z visokošolsko slovenistično diplomo. Tajniške moči so enakomerno razporejene za delo na vseh programih in so stalne; zadolžitve jim določa odbor Centra. Tajniki po navodilih predsednikov pripravljajo in razpisujejo programe, finančne predračune, vodijo in nadzirajo finančno stanje Centra in programov, pripravljajo finančna in vsebinska poročila z ovrednotenjem izpolnjenih programov, vodijo seznam udeležencev, korespondirajo z njimi, organizirajo njihovo bivanje med potekom programa, skrbijo za tisk publikacij Centra, urejajo arhiv Centra in opravljajo druga potrebna dela, nujna za izvedbo programov. Delo lektorjev in drugih sodelavcev določajo posamezni programi.
Člani Oddelka v okviru svojih pristojnosti sodelujejo pri delu Centra: s predavanji, referati, lektorati, pri vodstvu strokovnih ekskurzij ipd. Predsednik programa organizira delo, oblikuje program oziroma vodi njegovo izpolnitev; za večje spremembe programa daje pristanek odbor Centra. Predsednik programa je praviloma urednik publikacij, ki jih predvideva program. Natančna delitev delovnih dolžnosti med predsednikom, tajnikom in drugimi člani Centra je popisana pri posameznih programih.
IV. Namen
Delo Centra je namenjeno:
1. organizaciji slovenističnih in sorodnih znanstvenih srečanj,
2. učenju in didaktiki slovenščine kot drugega ali tujega jezika na tujih univerzah, v zamejstvu in doma,
3. spodbujanju znanstvenega raziskovanja slovenskega jezika, književnosti in kulture ter prevajanju oz. popularizaciji slovenske književnosti,
5. izdajanju znanstvenih in strokovnih del z naštetih področij.
V. Nagrajevanje
Strokovna tajniška mesta in lektorje Centra plačuje Fakulteta po pravilniku o plačah. Aktivnost članov Oddelka in drugih sodelavcev Centra je honorirana. Honorirano je tudi avtorsko delo, uredništvo, tehnično uredništvo, lektoriranje in korigiranje Centrovih publikacij. Plačilo se ravna po objavljenih tarifah sofinancerjev, po tarifah Filozofske fakultete in po dogovorjenem ceniku Centra. Vsako leto se določijo naslednje postavke: za predstojništvo odbora, predsedništvo pri programu, uredništvo publikacije, enkratno predavanje, serijo predavanj, avtorski honorar za objavo, lektorsko uro, letno plačo lektorja v tujini, potne stroške lektorja, vodstvo ekskurzije, honorar za študentsko pomoč (na uro), tečajnine, šolnine, štipendije udeležencev, raziskovalne štipendije in druge manj pogoste dejavnosti. Dnevnice in potni stroški se obračunavajo po trenutno veljavnih tarifah. Izplačila potrjujejo predsedniki programov, večji zneski so v pristojnosti predstojnika.
VI. Sredstva
Programi Centra se financirajo iz subvencij, darilnega fonda in iz lastnih sredstev. Subvencije pridobiva Center na osnovi pogodb z ministrstvi in drugimi financerji in na osnovi finančnega predračuna, ki jim ga odbor Centra predloži do roka, določenega v razpisih. Dokler sredstva niso nakazana, delajo programi z rezervo, ki ostane po vsakoletnem obračunu. Lastna sredstva pridobivajo programi s šolninami, z denarjem od prodaje svojih publikacij, od podjetij, ki jim objavlja reklame, s plačili drugih storitev in od obresti.
Sredstva Centra se nabirajo na žiroračunu Filozofske fakultete, vodijo pa se posebej tako, da je ves čas vidno tudi stanje na posameznem programu. Za posamični program namensko dodeljena sredstva ne smejo biti porabljena za kak sosednji program ali za kakšno drugo oddelčno ali fakultetno dejavnost, če odbor Centra ne sklene drugače.
Filozofska fakulteta si od denarja, ki prihaja za Center na njen račun, jemlje 5-odstotno režijo, 1 % pa gre Oddelku za slovanske jezike in književnosti.
VII. Veljavnost
Ta pravilnik postane veljaven, ko ga sprejme Oddelek in potrdi fakultetni senat. Oddelek lahko predlaga tudi njegovo spremembo. Pravilnik s popisom programov, ki ga dopolnjujejo, je dostopen v natisnjeni obliki.
SSJLK je namenjen rednim predstavitvam novejših dognanj o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, poglabljanju jezikovnega, literarno- in kulturnozgodovinskega znanja udeležencev, spremljanju aktualnih tem, problemov, umetniških in kulturnih dogajanj v Sloveniji. Udeležujejo se ga tuji slavisti.
Izobraževalne oblike: Seminarsko delo poteka na več ravneh; temeljni program je oblikovan s predavanji, posebnimi informativnimi tečaji, lektorskimi jezikovnimi vajami in konverzacijo. To delo spremlja popoldanski in večerni program kot dopolnilo in sestavni del temeljnega programa: diskusijski, literarni in glasbeni večeri, obiski prireditev, ogledi galerij, muzejev in razstav pod strokovnim vodstvom; udeleženci spoznavajo aktualna vprašanja slovenskega življenja, glavne kulturne in znanstvene ustanove in se na strokovni ekskurziji seznanijo z življenjem v določenem delu slovenskega prostora. Pri tem navezujejo stike s seminarskimi predavatelji, fakultetnimi učitelji in drugimi znanstvenimi in kulturnimi delavci, publicisti ipd.
Predavanja (praviloma dve na dan v opoldanskem času) predstavijo najnovejše dosežke sodobne znanstvene misli o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Predavanja so natisnjena v seminarskem zborniku, ki izide pred začetkom seminarja. Predavanja so obvezna za udeležence najvišjih lektorskih skupin, nadaljevalci pa izbirajo med predavanji in konverzacijo.
Posebni tečaji v jutranjem času (5-6 ur vsak) obravnavajo aktualna vprašanja slovenskega knjižnega jezika in stilistike, razvoja slovenskega jezika in njegove narečne razplastenosti, sociolingvistike, primerjalne slavistike, sodobne slovenske književnosti z interpretacijo leposlovnih besedil, posameznih poglavij iz zgodovine književnosti, prevajanja ter vidikov kulturnega razvoja (zgodovine, etnologije, umetnostne zgodovine ipd.). Udeležba je fakultativna.
Dopoldanske lektorske vaje so organizirane glede na stopnjo znanja slovenskega jezika in v najvišjih skupinah po posebnih slovenističnih interesih. Udeleženci spoznavajo ustroj slovenskega knjižnega jezika, se izpopolnjujejo v konverzaciji, seznanjajo se z zvrstnostjo slovenskega jezika, spoznavajo stilistiko umetnostnih in neumetnostnih besedil in jih tudi samostojno tvorijo. Udeležba na lektoratih je obvezna za vse tečajnike. SSJLK skupaj z drugimi programi Centra izdaja učbenike slovenščine.
Tečaji konverzacije (dve uri na dan) so organizirani po težavnostnih stopnjah, namenjeni so začetnikom, za katere je udeležba obvezna, in nadaljevalcem. Vadijo komunikacijo v različnih govornih položajih, popravljajo izgovorjavo in naglas ter utrjujejo slovnične strukture.
Razpored predavanj, lektoratov in posebnih tečajev prejmejo udeleženci ob prihodu na seminar. Seminar izda aktivnim seminaristom (z vsaj 90-odstotno udeležbo) potrdilo o udeležbi, certifikat o stopnji znanja pa jim na njihovo zahtevo in proti plačilu podeli Izpitni center.
Trajanje: Prva dva tedna v juliju, za začetnike že zadnji teden v juniju.
Udeleženci: Tuji slavisti, zlasti slovenisti, strokovnjaki za primerjalno jezikoslovje in književnost - univerzitetni profesorji in drugi znanstveni delavci, docenti, asistenti, lektorji (slovenščine), študenti pa tudi srednješolski profesorji in prevajalci iz tujine ter kulturni, prosvetni in drugi delavci iz slovenskega zamejstva.
Vodstvo: Za izvajanje programa sta odgovorna voljeni predsednik programa in tretjinsko zaposleni stalni strokovni tajnik. Predsednik pripravi program seminarja, ki je uglašen vsako leto na drugo temo, sklicuje sestanke pripravljalnega odbora, izbere predavatelje in druge sodelavce, pripravi zaključno poročilo, uredi seminarski zbornik in potrjuje račune. Strokovni tajnik opravlja administrativne posle v zvezi s seminarjem, pripravi popoldanski in ekskurzijski program ter skrbi za nemoten potek seminarja tudi z najeto študentovsko pomočjo. Program jima pomaga izvesti pripravljalni odbor SSJLK, ki ga sestavljajo predstavniki vseh slovenističnih kateder in oddelčne knjižnice, vodja lektorjev, predstavnik fakultetnega odbora za mednarodno sodelovanje, predstavnik ministrstva za šolstvo in šport, kulturnega ter zunanjega ministrstva. Mandat predsednika in pripravljalnega odbora traja dve leti.
Izvajalci: Program izvajajo kot predavatelji člani Oddelka za slovanske jezike in književnosti, drugih oddelkov na Filozofski fakulteti ter predavatelji z drugih fakultet in inštitucij; lektorski program izvajajo najeti lektorji. Vodja lektorjev, ki ga vsaki dve leti predlaga in izvoli pripravljalni odbor, izbira lektorje (posebej zaželeni so slovenski lektorji na tujih univerzah), vodi delo lektoratov, pripravi razvrstitveni test za udeležence, le-te razvrsti v skupine, organizira lektorjem obisk pripravljalnega seminarja na katedri za slovenščino kot drugi/tuji jezik, vodi vsakodnevne sestanke lektorjev in napiše zaključno lektorsko poročilo.
Štipendije: Vodstvo Seminarja podeljuje glede na višino sredstev, ki mu jih dodeli ministrstvo za šolstvo in šport, določenemu številu udeležencev štipendije. Dobro tretjino štipendij po meddržavnih sporazumih o prosvetnem in kulturnem sodelovanju ponudi drugim državam Ministrstvo za zunanje zadeve. Ena petina štipendij je namenjena Slovencem v zamejstvu ter slavistiki na Dunaju, v Gradcu, Celovcu in Trstu. Naslednja petina štipendij gre po lektoratih in seminarjih slovenskega jezika v tujini in na slavistične oddelke in inštitute v tujini. Ostanek podeli vodstvo Seminarja na podlagi utemeljenih in dokumentiranih prošenj (biografija, bibliografija, priporočilo matične ustanove) individualnim prosilcem. Nekaj mest je na razpolago samoplačniškim udeležencem z izrazitim slovenističnim ali slavističnim interesom; ceno vsako leto sproti določi vodstvo Seminarja - stroške poravnajo samoplačniki v prvih dveh dnevih seminarja. Potni stroški do Ljubljane in nazaj gredo na račun udeležencev. Strokovni tajnik priskrbi udeležencem prenočišča v udobnem študentskem domu v dvoposteljnih sobah.
Financiranje: Ministrstvo za šolstvo in šport na podlagi predračuna stroškov in morebitni drugi viri.
Rok za prijave: Individualni interesenti se prijavijo do konca decembra.
Simpozij je zasnovan kot znanstveno medstrokovno humanistično srečanje na temo, ki jo izbere predsednik skupaj s pripravljalnim odborom v okviru večletnega načrta, ki ga oblikuje Oddelek. Vodita ga na oddelčnem sestanku izvoljeni predsednik s pomočjo tretjinsko zaposlenega stalnega strokovnega tajnika, pomaga pa jima pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh slovenističnih in slavističnih kateder na Oddelku ter predstavniki ustreznih ministrstev. Predsednik simpozija je dolžen urediti zbornik prispevkov in poskrbeti za njegovo pravočasno objavo, skupaj s pripravljalnim odborom pa skrbi tudi za odmevnost prireditve.
Čas prireditve: Vsako drugo leto tri dni v jesenskem času.
Udeleženci: Domači in tuji jezikoslovci, literarni zgodovinarji in strokovnjaki z najrazličnejših področij kulture (zgodovina, umetnostna zgodovina, arheologija, etnologija, muzikologija, filozofija, sociologija, teologija ...).
Izvedba simpozija: Referati in diskusije v plenarnih in tematskih sklopih in objava referatov v simpozijskem zborniku, ki izide pred organizacijo naslednjega simpozija. Zaključna strokovna ekskurzija.
Rok za razpis teme je leto in pol prej, rok za prijavo pa eno leto pred napovedanim simpozijem. Kandidati za udeležbo pošljejo izpolnjene prijavnice z navedenim naslovom predavanja in povzetkom oz. tezami za razpravo, na podlagi katerih se predsednik simpozija skupaj s pripravljalnim odborom odloči, kateri referati bodo sprejeti. O sprejetih temah, razvrščenih v seznam predavanj, mora vodstvo udeležence obvestiti vsaj deset mesecev pred simpozijem. S strani pripravljalnega odbora posebej vabljeni referenti prejmejo štipendijo za bivanje v Ljubljani, organizator jim plača tudi stroške prenočišča z zajtrkom, potne stroške v Ljubljano in nazaj pa nosijo udeleženci sami. Za objavo v zborniku morajo udeleženci oddati jezikovno-tehnično in strokovno neoporečno besedilo najkasneje štiri mesece po zaključku simpozija.
Financiranje: Ministrstvo za šolstvo in šport na podlagi predračuna stroškov in morebitni drugi viri.
STU organizira (odpira) in vodi lektorate slovenskega jezika na tujih univerzah. Skrbi za učno in strokovno literaturo, učno opremo in pripomočke, svetuje lektorjem, usmerja in nadzoruje njihovo delo. Sodeluje tudi z univerzami, na katerih je slovenščina diplomski študijski predmet, skrbi za gostovanja ali izmenjavo učiteljev. Prizadeva si za ustrezne mednarodne pogodbe, ki so osnova meduniverzitetnim in medfakultetnim dogovorom o izmenjavi in nastavitvah lektorjev oz. učiteljev, in za optimalni status slovenščine na tujih univerzah ter pomaga reševati težave, v katerih se znajde lektor v tujini.
Na ministrstvu posebej prosi za dve enosemestrski štipendiji za študij tujih slovenistov v Sloveniji, iz rednih sredstev pa omogoča več krajših štipendij. Skrbi za koordinacijo mednarodnih štipendiranih programov (CEEPUS, TEMPUS). Z literaturo in nasveti pomaga tudi tistim slovenskim lektoratom v tujini, ki jih sama ne organizira.
Skupaj z drugimi programi Centra izdaja učbenike slovenščine.
Izvajalci: Program vodita za dve leti voljeni predsednik programa in tretjinsko zaposleni stalni strokovni tajnik. V svetu STU, katerega mandat je tudi dve leti, sodelujejo še predstavnik katedre za slovenščino kot drugi/tuji jezik, tajnik Filozofske fakultete, predstavnik Službe za mednarodne odnose Univerze v Ljubljani in predstavnika ministrstva za šolstvo in šport ter ministrstva za zunanje zadeve.
Lektorji: Slovenščino na tujih univerzah poučujejo lektorji. Lektor je strokovnjak z visoko slovenistično izobrazbo, usposobljen za poučevanje slovenskega jezika in književnosti na neslovenskih univerzah. Razen strokovnega in pedagoškega znanja ima tudi osebnostne kvalitete in pozna splošne kulturne ter politične značilnosti svoje domovine. Ob nastopu službe je zaželena enoletna pedagoška praksa na strokovnem področju ter obvezen študij oziroma izpopolnitev na katedri za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Lektor naj v zadostni meri obvlada jezik dežele svojega delovanja, sicer pa svetovni jezik.
Predsednik programa spremlja in spodbuja potrebe po slovenističnem študiju na tujih univerzah, navezuje stike z univerzami in o tem poroča, spodbuja Oddelek za oblikovanje in izvajanje podiplomskega študija ter za načrtovanje habilitiranega kadra, ki bo izvajal ta program. Predsednik pripravi program in nadzira njegovo izvajanje, pripravi letno poročilo o delovanju lektoratov, se dogovarja o lektoratih s tujimi univerzami in z zunanjim ministrstvom, sklicuje seje sveta, izbira lektorje in skrbi za njihovo izpopolnjevanje na katedri za slovenščino kot drugi/tuji jezik ter podpisuje račune. Predsednik STU je član fakultetnega in univerzitetnega telesa za mednarodno sodelovanje. Strokovni tajnik pripravlja vso potrebno dokumentacijo vsebinske in finančne narave, spremlja porabo sredstev in o tem sproti obvešča predsednika, korespondira z lektorji, jim vsaj dvakrat letno pripravi strokovno srečanje, naroča in razpošilja knjige in periodiko po lektoratih; skrbi skratka za nemoteno izvajanje nalog STU.
Presednik STU vsako leto razpiše dvoletna prosta lektorska mesta v tujini in se odloča za strokovno najustreznejše kandidate po kriterijih za lektorja. Lektorju lahko podaljša pogodbo še za eno obdobje, le izjemoma tudi dlje. Statusna vprašanja lektorjev rešujejo še meddržavne pogodbe in slovenska delovnopravna zakonodaja.
Lektorjem pripada poleg plače in pokritih prispevkov pokojninskega ter zdravstvenega zavarovanja tudi devizni dodatek, o katerega višini sklepa predsednik STU, upoštevajoč deficitarnost posameznih lektorskih mest oziroma status slovenščine v študijskem programu na matični univerzi, dvakrat na leto jim povrne (če to ni v individualni pogodbi z lektorjem drugače določeno) potne stroške od doma do službenega mesta v tujini in jih oskrbi z denarjem za potrebno literaturo ter nujne tehnične pripomočke. Pred odhodom v tujino in med zaposlitvijo lektorjev v tujini predsednik poskrbi, da se izpopolnjujejo po programu katedre za slovenščino kot drugi/tuji jezik.
STU materialno skrbi za lektorje, pri katerih se je pot v tujino ne po njihovi krivdi odložila, dokler so za to na voljo predvidena finančna sredstva, in s priporočili pomaga lektorjem povratnikom pri iskanju nove službe.
Naloge lektorja
Financiranje: Lektorate po svetu financira Ministrstvo za šolstvo in šport po pogodbi na podlagi predračuna, ki ga pripravi STU v predpisanem roku. Ob koncu koledarskega leta pripravi zaključno finančno poročilo.
Tečaji so namenjeni pouku slovenščine kot tujega ali drugega jezika. Udeležujejo se ga tuji študentje in drugim tujci, stari praviloma najmanj 17 let. Jezikovne tečaje dopolnjuje spoznavanje Slovenije in njene kulture. Tečaje sestavljajo celoletna, poletna in zimska šola, občasni krajši specializirani tečaji in individualni pouk slovenščine kot drugega/tujega jezika. Vodi jih na seji Oddelka voljeni predsednik s stalnim strokovnim tajnikom, izvajajo honorarni lektorji, svetovalno vlogo pa opravlja svet, ki ga sestavljajo predstavniki slovenističnih kateder Oddelka, predstavniki ministrstva za šolstvo in šport (iz različnih sektorjev), ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za kulturo, Urada za šolstvo in Slovenske izseljenske matice. Mandat predsednika in sveta je dve leti.
Udeleženci na koncu tečaja dobijo potrdilo o udeležbi (če niso neopravičeno odsotni od pouka več kot 10 %). Študentje najvišjih skupin lahko ob doplačilu opravljajo izpit iz aktivnega znanja slovenščine. Lektorsko ekipo oblikuje vodja lektorjev, ki ima enake naloge kot vodja lektorjev pri SSJLK Izvoli ga svet Tečajev slovenščine in mu naslov podeli za dve leti, z možnostjo podaljšanja. Lektorji so honorarni in imajo slovenistično diplomo in po možnosti izkušnje, pridobljene na katerem koli tečaju Centra. Pred delom se udeležijo pripravljalnega seminarja v organizaciji katedre za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Tečaji slovenščine skupaj z drugimi programi Centra izdaja učbenike slovenščine.
Cena tečaja se oblikuje glede na finančno poročilo pretekle šole in na predračun prihodnje. Sprejme oz. potrdi jo odbor Centra. Ob prijavi morajo vsi udeleženci plačati prijavnino, ki je sestavni del šolnine. V primeru odpovedi se prijavnina ne vrne, lahko pa se prenese na kak drug tečaj v organizaciji Centra. Ostanek šolnine morajo udeleženci poravnati najpozneje v treh dneh po začetku tečaja. Če tega ne storijo, jih predsednik programa pisno obvesti, da morajo zapustiti tečaj. Udeleženci, ki se ponovno udeležijo tečaja v okviru Centra, imajo 10 % popusta. Strokovni tajnik vsako leto s pogodbo poskrbi za namestitev udeležencev v študentskem domu.
Štipendije: Vodstvo tečajev si pri Ministrstvu za šolstvo in šport in drugje prizadeva za štipendije delu udeležencev.
Čas: 1. 10. - 31. 5. Okvirni razpored semestrov:
1. del: od začetka oktobra do srede decembra
2. del: od srede januarja do konca marca
3. del: od srede aprila do konca maja
Lektorati potekajo vsako dopoldne po 4 ure. Študentje so na podlagi razvrstitvenega testa razdeljeni v skupine po težavnostnih stopnjah od začetnikov do izpopolnjevalcev. Ob koncu vsakega semestra udeleženci pišejo test, prilagojen njihovi stopnji. V 3. semestru sta drugi dve uri jezikovnega pouka namenjeni specializiranim tečajem (poslovna slovenščina, naravoslovno-tehniško izrazje, jezik in konverzacija, slovenska kultura itd.). Ker lektorji delajo v parih, manj izkušeni delajo z bolj izkušenimi in se tako pripravljajo na samostojen pouk.
Rok za prijave: 30 dni pred začetkom tečaja.
Čas: Dva ali štirje tedni v juliju.
Lektorati potekajo vsako dopoldne po 4 ure. Študentje so na podlagi razvrstitvenega testa razdeljeni v skupine od začetnikov do izpopolnjevalcev; v skupini je od 8 do 12 študentov. Lektor po dveh in po štirih tednih ovrednoti delo svojih študentov. Zaželeno je zlasti sodelovanje lektorjev, ki so med letom poučevali na tujih univerzah. Pri izvedbi lektorjem pomagajo asistentje, ki so študentje slovenistike, ob prvem sodelovanju obvezno redno vpisani na fakulteto.
Izbirni tečaji so popoldne, štirikrat na teden po 2 uri. Študentje izbirajo med fonetiko, konverzacijo, pisanjem in še kakšnim specializiranim tečajem.
Spremljevalni program je dopolnilo jezikovnih tečajev in sestavni del temeljnega programa. Namenjen je spoznavanju slovenske zgodovine, kulture, umetnosti, aktualne politike ipd., sestavljajo pa ga predavanja, krožki, delavnice in ekskurzije. Vsakoletni spremljevalni program je opisan v zborniku poletne šole, ki ga uredi strokovni tajnik, udeleženci pa ga dobijo ob začetku tečaja.
Plačilni pogoji: Udeleženci lahko na posebno željo plačajo samo jezikovni tečaj (z vključenim spremljevalnim programom) in administrativne stroške, torej šolnino brez ekskurzij. Izbirni tečaj, če se zanj odločijo, doplačajo udeleženci hkrati s šolnino.
Financiranje: Strokovni tajnik in predsednik programa vsako leto s predračunom zaprosita Ministrstvo za šolstvo in šport za 10 % sofinanciranje poletne šole. Poraba teh sredstev je namenjena v prvi vrsti delovanju pisarne poletne šole v času od ene prireditve do druge ter tisku prospekta.
Rok za prijave: konec maja.
Čas: januar ali februar.
Tečaj je dvotedenski. Lektorati potekajo vsako popoldne po 4 ure, v ostalem je program enak poletni šoli.
Rok za prijave: konec decembra.
se organizirajo po potrebi. O vsakem tečaju je odboru Centra posredovano vsebinsko in finančno poročilo. Tečaji slovenščine lahko po predhodnem posvetu z odborom Centra sodelujejo pri organizaciji nekonkurenčnih tečajev; sodelovanje mora biti vsebinsko in finančno vezano na pogodbo. Cena se oblikuje glede na ceno ure v sorodnih tečajih.
Tečaji slovenščine sprejmejo prijave za individualni pouk in kandidatu glede na njegove želje in potrebe poiščejo oz. dodelijo ustreznega učitelja, to je lektorja ali študenta. Cena individualne ure se oblikuje hkrati s ceno šolske ure in jo potrdi odbor Centra.
Izpitni center je pooblaščen za izdajanje potrdil o znanju slovenskega jezika. Na podlagi Standardov znanja slovenščine kot drugega jezika, ki jih pripravlja in ažurira vodstvo Centra, skrbi za korektno izvajanje izpitov. Naloge izpitnega centra so razdeljene na: a) pripravo in izvedbo izpitov v matični ustanovi in b) dejavnost v okviru prvega nacionalnega certifikatnega sistema. Priprava izpitnih gradiv izhaja iz Standardov znanja slovenščine kot drugega jezika, njegove naloge pa urejata Pravilnik IC (ta ureja izvajanje in opravljanje izpitov, sodelovanje Izpitnega centra in pooblaščenih organizacij, potrjuje zasnovo izpitnih gradiv pri preverjanju aktivnega znanja slovenščine ter določa kriterije ocenjevanja) in 2. Poslovnik Izpitnega centra (ta ureja delovanje Izpitnega centra in sveta Izpitnega centra). Izdajanje potrdil, spričeval in poročil o znanju slovenščine, javnih listin, ki jih izdaja Izpitni center, urejajo Določila o izdajanju dokumentov po opravljanju izpitov. Vsi našteti dokumenti so sestavni del tega Pravilnika. (Izpitni center je vlada RS na osnovi Zakona o državljanstvu pooblastila za preverjanje znanja slovenščine.)
Trajanje: Izpiti v okviru certifikatnega sistema in v samem Izpitnem centru potekajo celo koledarsko leto. V Izpitnem centru je razen meseca avgusta ob sobotah vsaj en izpitni rok na mesec.
Udeleženci: Izpita iz aktivnega, pasivnega ali informativnega znanja slovenščine se lahko udeleži vsak kandidat, ki se je na izpit prijavil vsaj 10 dni pred razpisanim rokom in je vplačal na žiroračun Filozofske fakultete izpitno pristojbino. Izpiti praviloma potekajo tam, kjer je bil tečaj. Predhodno obiskovanje kakega tečaja ni pogoj za opravljanje izpita.
Izvajalci: Člani izpitne komisije so interni in eksterni. Predsednik izpitne komisije mora biti visokošolsko izobraženi slovenist s strokovnim izpitom, vpisan v razvid od Centra pooblaščenih izpraševalcev. Tudi za drugega člana tričlanske komisije je predpisana visokošolska slovenistična izobrazba, medtem ko za tretjega člana komisije ni predpisana izobrazba. Če izpite organizira partnerska ustanova, pol pristojbine ostane njej, polovico pa partnerska ustanova na osnovi računa nakaže Izpitnemu centru. Strokovni sodelavec pri programu pripravlja izpitna gradiva za različne stopnje znanja slovenščine na temelju sodobnih jezikoslovnih in metodoloških spoznanj in analizira rezultate testov.
Vodstvo: Za Izpitni center je odgovoren voljeni predsednik programa skupaj s strokovnimi sodelavci. Svet Izpitnega centra, ki je posvetovalno telo, je sestavljeno iz zunanjih članov (Ministrstvo za šolstvo, Ministrstvo za notranje zadeve, Zveza ljudskih univerz) in članov Oddelka.
Financiranje: Ministrstvo za šolstvo krije plačo strokovnega sodelavca, vsi ostali sodelavci pri izpitih pa so honorarni. Finančna sredstva, pridobljena z izpitnimi pristojbinami, se razporejajo za tekoče delovanje Izpitnega centra in certifikatnega sistema, ostanek pa se po sklepu sveta Izpitnega centra in s pristankom Oddelka za slovanske jezike in književnosti razporeja za izdelavo novih učbenikov in metodičnih priročnikov za poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika.
To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco