O birokratski deželi Sloveniji

Dobri stari avto je po 15 letih odslužil in kupili smo novega. Zgodilo se je to en mesec pred iztekom registracije in sklenili smo zaprositi za vračilo ustreznega dela takse. Da vračilo ne bo veliko, je bilo jasno, nihče pa ni računal s papirnato vojsko, ki jo je odločitev sprožila. Ker sem prepričan, da je bilo premetavanja papirjev v tej zadevi za državo, ki hoče veljati za moderno, odločno preveč, ga po vrsti popisujem. Bo kaj zaleglo? Bogve, saj egoistični kritik zanemarjam močan nasprotni argument, to je pravično zadovoljstvo uradnice, potem ko je obvladala izpolnjene, podpisane in ožigosane papirje, jih spela in spravila v mapo.

Potrebni dokument ima naslov Zahtevek za vračilo dela plačila letnega povračila za uporabo cest in je naslovljeno na Direkcijo RS za ceste pri Ministrstvu za promet v Ljubljani. V obrazec prosilec vpiše svoje podatke, pooblaščena oseba iz upravne enote pa podpiše izjavo, da je bilo vozilo odjavljeno iz prometa.

Obvezne priloge k temu papirju so:

kopija odjavljenega prometnega dovoljenja (obeh strani!),
zapisnik o tehničnem pregledu vozila,
dokazilo o poravnavi obveznosti iz naslova letnega povračila za uporabo cest.

1. Kopijo prometnega dovoljenja so prijazno in zastonj napravili kar na kraju, kjer smo vozilo odjavili. Hvala.

2. Zapisnik o tehničnem pregledu pomeni pravzaprav Zapisnik o odstranitvi nalepke. Stane 350 sit in ga je mogoče pridobiti le ob predložitvi nalepke. Ker so te napravljene tako, da jih ni mogoče odstraniti v enem kosu, se bodo zadovoljili tudi samo z njenim koščkom. Ker pa bi bil ta košček lahko s katerega koli avtomobila, se nergavemu državljanu poraja predrzno vprašanje, zakaj sploh je bilo potem potrebno praskati nalepko s šipe upokojenega avtomobila.

3. Dokazilo o plačilu letnega povračila za uporabo cest mora biti originalno, zato smo ga prekopirali in kopijo obdržali za domači arhiv računov. Še dobro, da tega ne plačujemo preko računalnika in da vse račune spravljamo.

V mapi odsluženega avtomobila se nahaja tudi dokument z naslovom Izjava o lokaciji vozila, ki izpričuje, da se razvalina nahaja na domačem dvorišču, čeprav smo ga dali odstraniti Centru AMZS v Kranju in smo za to od Ministrstva za okolje in prostor dobili Potrdilo o razgradnji vozila (dva izvoda, od decembra 2005 dalje zastonj!).

Da bi korektno izpolnil vse obrazce, je bilo potrebno odjaviti vozilo (odjava je stala 2.300 sit), troje potov v 20 km oddaljeni Kranj, zasledovanje avtomobilske razvaline od zbirnega centra AMZS v Kranju do mehanične delavnice Močnik, ki je prevzela razgradnjo, in kopiranje dokumentov.

In potem zmaga! Ministrsko povračilo prispevka za uporabo cest v višini 968 sit je bilo nakazano na moj osebni račun že nekaj dni po oddaji zadnjega dokumenta.

Bi si vse te papirje, pota in stroške lahko prihranil, če vozila ne bi odjavil? Ali pa si morda preveč naivno predstavljam, da bi bilo postopek odjave in vračila mogoče zelo zelo poenostaviti? Za primerjavo: pred dolgimi leti sem v ameriškem mestu Lawrence kupil in registriral rabljeno vozilo – pogodba, njena zastonj notarska overovitev v bližnji živilski trgovini in registracija na istem mestu so vzele 15 minut časa, o smešno nizkih stroških postopka pa ni da bi izgubljali besede.

Zgolj sebi v olajšanje napisal in postavil na http://www.ijs.si/lit/oavtu.html Miran Hladnik 20. maja 2006.

To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco