To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco
Prežihov Voranc je napisal roman Jamnica, ki obravnava propadanje kmetij med prvo in drugo svetovno vojno, tik pred izbruhom druge svetovne vojne in je natis moral zato počakati do leta 1945. Naslov Jamnica utegne koga zavesti v misel, da popisuje kraje in ljudi v Jamnici pri Šentanelu, kar ni res. Prežih si je pri tisti Jamnici sposodil le ime, človeške usode pa je vzel prav od tod, iz Kotelj in okolice. Marljivi literarni zgodovinarji, zlasti domačin dr. Tone Sušnik, so evidentirali vse hišne številke in ljudi, ki so bili Prežihu za predlogo in spodbudo. Današnje popoldne smo izkoristili za to, da smo šli po njihovi sledi in poslikali domačije nekaterih oseb iz romana: Ivartnikova kmetija pri Ivarčkem jezeru je bila npr. predloga za Bunkovo kmetijo v Jamnici – privoščite si tako literano popotovanje kdaj tudi sami.
Današnji čas Jamnici ni najbolj naklonjen. Najprej zato, ker je roman zelo dolg, nekako za tri povprečne romane. Jamnica ni samo najdaljše Prežihovo besedilo, ampak je drugi najdaljši slovenski kmečki roman; samo Dolenjec Jože Dular je bil z romanom Krka umira, ki je izšel med drugo svetovno vojno, daljši od Prežiha. Današnji bralci smo bolj kratke sape, nimamo bralske kondicije, podnapise na televizijskem zaslonu še nekako zmoremo prebrati, za daljše reči pa nimamo potrpljenja. Zadrege so celo pri profesorjih slovenščine, ki bi roman morali prebrati v času študija, pa se na izpitu pogosto zatakne prav zato, ker je za obsežno Jamnico zmanjkalo časa.
Druga negativna okoliščina je, da so se socialne razmere zelo spremenile, da ima majhen odstotek ljudi izkušnjo in stik s kmečkim življenjem in nam je zato kmečki in proletarski svet, ki ga upoveduje Prežih, vedno bolj tuj.
Tretje zoprno dejstvo pa je, da je bil Prežih mednarodno aktiven komunist, kar uporabimo zlovešče ime "agent kominterne". Tudi če te hude izraze prevedemo v blago slovenščino in rečemo, da je bil borec za družbeno pravičnejši svet in da se je zavzemal za malega človeka, nič ne pomaga: precejšen del Slovencev se bo zaradi njegovega političnega profila ob njegovem imenu maježil in apriorno odklonil vse, kar je prišlo izpod njegovega peresa, ali pa vsaj gledal nanj z velikim nezaupanjem.
Jamnica je bila ob izidu uspešnica. Izšla je v 10.000 izvodih, o čemer lahko današnji romanopisci samo sanjajo, čeprav spadajo med poznane ali celo slavne, dobila je drugo nagrado jugoslovanske vlade v višini 50.000 dinarjev, kar ni bilo malo, saj je bila povprečna plača takrat manj kot 4000 dinarjev in je to pomenilo celoletni zaslužek; danes bi bilo to 18.000 evrov, kar je več kot znaša npr. prestižna kresnikova nagrada. Prvo nagrado, ki je bila dvakrat bogatejša, je tedaj dobil poznejši nobelovec Ivo Andrić za roman Most na Drini. Jamnica je bila kmalu razprodana in potem so jo redno ponatiskovali in tudi prevajali so jo kar nekaj. Potem pa je zanimanje zanjo postopoma zbledelo in priznati je treba, da se je z Jamnico zadnjih 30 let resno ukvarjal redko kdo. Ja, lahko bi rekli, da je bila Jamnica v zadnjih desetletjih "zamolčano" ali "spregledano" besedilo. S soavtorico nama je bilo v veselje, da sva lahko Koroškemu pokrajinskemu muzeju in študentski založbi Beletrini pomagala prekiniti ta dolgoletni molk in Jamnico ponovno vpisati na seznam aktualne slovenske klasike.
Literarna dela ne nastajajo v praznem prostoru in njihovo branje je še kako povezano z aktualnim političnim in gospodarskim trenutkom. Jamnica je tematizirala veliko svetovno gospodarsko krizo v 30. letih in glej, tudi danes imamo veliko ekonomsko krizo. Naj zaključim z željo, da nam ponovno branje Jamnice in razbiranje Prežihove socialne vizije pomaga najti pot ven iz krize, pot v socialno pravičnejše in boljše čase.
To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco