Miran Hladnik

Josip Vandot

slovenski mladinski pisatelj (15. jan. 1884–11. jul. 1944). — Rojen je bil in otroštvo je preživel v gorenjski alpski vasi Kranjska Gora (včasih Borovska vas), ki je s svojo gorsko okolico tudi dogajališče njegovih mladinskih planinskih pripovedi. Kot železničarski uradnik je živel v raznih krajih na Koroškem, Primorskem, Štajerskem in Hrvaškem, po upokojitvi tudi v Ljubljani. Umrl je kot izgnanec ob nemškem bombardiranju Slavonskega Broda. Pisateljsko pot je začel z otroškimi pesmimi (okrog 200) in črticami (okrog 250), bolj znan pa je po daljši mladinski pripovedi s pravljično tematiko, tematiko divjih lovcev in pastirskega življenja. V knjižni obliki je v samozaložbi izdal le eno mladinsko povest in zgodovinsko povest Prerok Muzelj (1939). Rokopise novih povesti so mu Nemci med vojno požgali, ohranili pa so se rokopisne pesmi in spomini. Med 1929 in 1933 je v revijo Odmevi prispeval vrsto ocen in študij o mladinski literaturi. Jedro njegovega mladinskega pisanja je med 1918 in 1924 objavljena serija planinskih pripovedi o 8–10 let starem fantiču Kekcu (Kekec na hudi poti, Kekec na volčji sledi, Kekec nad samotnim breznom – prvo iz trilogije je objavil leta 1936 tudi knjižno pod naslovom Kekec iz naših gora), ki so obilno ponatiskovane in prevajane (v srbohrvaščino, slovaščino, albanščino, romunščino), dramatizirane in ekranizirane: Kekec (1951) je bil prvi slovenski mladinski celovečerni film, Srečno, Kekec! (1963) pa prvi slovenski barvni film, oba v režiji Jožeta Galeta. Trilogija o Kekcu je bila prirejena za slikanico, ob filmu pa je postala popularna tudi otroška popevka. Kekec je veder pastirček, ki rešuje svojo otroško prijateljico iz rok divjih lovcev, divjih mož in žena, je pri tem ujet, a z zvijačnostjo, pogumom in pomočjo zvestega psa vedno znova pobegne in celo dobi od pravljičnega bitja kako čudodelno zdravilo za svoje bližnje. Pravljična fantastika je v Vandotovi planinski pripovedi podrejena prevladujoči stvarni pripovedi, ki odslikava nekdanji nezavidni socialni položaj otrok na vasi, in idiličnim opisom planinske narave.

Bibliografija Vandotove daljše mladinske pripovedi

Vitranec, Slovenec 1911
Desetnica, Zvonček 1912
Pastirček Orenček, Vrtec 1914
Nad brezdnom, Vrtec 1915
V zagorskem miru, Vrtec 1918
Kekec na hudi poti, Zvonček 1918
Kekec na volčji sledi, Zvonček 1922
Kekec nad samotnim breznom, Zvonček 1924
Leš v zameni, Vrtec 1925
Romanje naše Jelice, Zvonček 1925
Kocljeva osveta, Zvonček 1926, 1927 (nadaljevanje Romanja)
Roža z Mucne gore, Vrtec 1926

Objavljeno v:
Világirodalmi lexikon. Budimpešta: Akadémiai Kiadó, 1994. 386–87.

Postavljeno na http://www.ijs.si/lit/jvandot.html
11. septembra 2002.
Creative Commons License To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco