Zbirka slovenskih leposlovnih besedil obsega 80 naslovov, med katerimi prednjači proza, skromno pa so zastopana dramska besedila, saj je na voljo le Linhartova Županova Micka. "Sicer pa je na spletni strani moč dobiti slovensko leposlovje od začetkov, torej od Brižinskih spomenikov prek Trubarja in Svetokriškega do današnjih časov. Z novejšimi besedili je sicer križ, saj mora miniti 70 let od smrti avtorja, da lahko tako leposlovno gradivo digitaliziramo, vendar je na strani vseeno nekaj mlajših besedil. Tako najdemo nekaj del Mihe Mazzinija, Branka Gradišnika in Marka Simčiča, Marjana Pušavca. Zbirka je z dovoljenjem avtorjev vsebovala tudi pesmi Janeza Menarta in roman Rudija Šeliga, vendar je s strani dedičev oziroma samega avtorja pozneje prišla prošnja po umiku, ki sem jo seveda upošteval. Skratka, mlajši avtorji se pojavljajo za krajši čas ali so na vpogled le odlomki," pripoveduje profesor Hladnik. Večino besedil je pretipkal (zlasti rokopisno gradivo) oziroma prebral z optičnimi bralniki urednik sam, so mu pa, kot pravi, v manjšinskem deležu pomagali tudi študentje in posamezne založbe.
Poleg Hladnikove strani (http://www.ijs.si/lit/leposl.html-l2), ki vsebuje besedila v html-formatu, je v spletu na voljo tudi e-knjižnica Beseda z okoli 300 naslovi slovenskega leposlovja v formatu pdf, ki jih na zaslonu lahko s programom Acrobat samo beremo, kopirati ali natisniti pa se jih ne da. To je do pred nekaj meseci urejal Slovenec, živeč na Švedskem, Franko Luin, ki pa je žal umrl. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo s tem zbranim gradivom, ki brez dvoma slovenski kulturi in dediščini lahko le koristi, težko najdemo odgovore. "Seveda bi bilo odlično, če bi imeli možnost pridobiti to gradivo. Vprašanje je, kako se bodo v tem primeru odzvali dediči. Zagotovo bi bil sam zelo zainteresiran, vendar na morebitne finančne želje ne bi mogel odgovoriti. Sam to delo opravljam zastonj, če bi ga pridobil zastonj, bi spletno ponudbo leposlovnih gradiv z veseljem obogatil. Na začetku si je Franko Luin pomagal prav z besedili iz moje zbirke in jih nekaj časa na mojo željo celo označil tako, da se je videlo, od kod so," poudari Hladnik.
Kaj bi z Luinovim gradivom, ne ve niti ministrstvo za kulturo, ki se z dediči o tem še ne pogovarja, čeprav se mu zdi projekt digitalizacije kulturne dediščine sicer pomemben. "Slovenija precej zaostaja za tovrstnimi projekti v svetu, vendar smo naredili prve korake pri poenotenju strategije in opravili tudi toliko poenotenih postopkov, da bi bila možna interoperabilnost digitaliziranih zapisov tudi v mednarodnem okolju," pravijo na ministrstvu za kulturo. Svojo dejavnost dokazujejo tudi z uradno vključenostjo v projekte in pobude EU, čeprav, priznavajo, vsega gradiva, ki ga hranijo kulturne institucije, ne bo mogoče digitalizirati. "Potrebno bo narediti prioritete, predvsem pa uresničiti digitalizacijo v smislu dodane vrednosti, kar pomeni, da bo šlo za določene izobraževalne, raziskovalne, turistične in podobne vsebine," razmišljajo na ministrstvu. Ob tem omenjajo tiste "vsebine oz. t. i. "zgodbe", ko se z digitaliziranimi vsebinami s področij umetnosti ali znanosti povežejo druge teme, zlasti zgodovina, geografija, biografije, učni pripomočki in možnost interaktivnega sodelovanja uporabnika, s čimer nastanejo t. i. kulturne spletne storitve." V tem kontekstu poudarjajo tudi obravnavo slovenske književnosti na spletu, kjer bo ministrstvo tudi sodelovalo, čeprav bo to tudi obveza ministrstva za šolstvo in šport ter Direktorata za informacijsko družbo pri MVZT.
Med projekti digitalizacije, ki jih kulturno ministrstvo že podpira, so redni programi državnih javnih zavodov s področja kulture – v tem kontekstu bo letos Nuk dobil vsaj 40 milijonov tolarjev –, prav tako pa se izvaja digitalizacija dediščine v 10 osrednjih območnih knjižnicah, zlasti domoznansko gradivo. Bolj sistematične in načrtne digitalizacije pa ministrstvo nima v mislih, saj meni, da je to stvar samih institucij, ki morajo določiti prioritete na temelju kulturne vrednosti objektov ali pogostosti njihove uporabe in posledičnega propadanja. V prihodnje pa naj bi poseben seznam digitaliziranih projektov pripravili v Nuku. Vprašanje pa je, kaj se bo do takrat zgodilo z vsem zbranim Luinovim gradivom.
To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco