Nazaj k leposlovju

Primož Trubar

Odlomki iz del

Ta evangeli svetiga Matevža
Catechismus
En Regišter... Ena kratka postila 1558

TA EVANGELI SVETIGA MATEVSHA, sdai pervizh vta Slouenski Iesig preobernen.

Tej pravi Cerkvi Božji tiga Slovenskiga Jezika, Milost inu Mir od Buga očeta skuzi Jezusa Kristusa, našiga Ohranenika, prosimo.

Lubeznivi Bratje, Kadar ta Duh Božji, Kateri notri vvas prebiva, je eno tako dobro lakato inu žejo tiga svetiga Evangelija našiga Gospudi Jezusa Kristusa per vas sturil, De ste vi nas prosili (potehmal ta vegši del Ludi vnaši deželi druziga jezika ne zna, samuč ta Slovenski) De mi te svete Evangelije inu Listuve, koker so ti od tih Evangelistov inu Jogrov pisani, tudi v ta Slovenski Jezik izpišemo. Katero vašo sveto prošno smo mi radi tar z veselom zaslišali, Inu de vi vidite, de smo s celim sercom, so vsem tejm kar od Buga imamo, pernaredni vom služiti, Vom tukaj pošlemo ta Evangelion S. Matevža v ta naš Jezik preoberneniga. Tiga vi zdaj, od nas koker enu mahinu Kosilce oli Južinico, vdobrim vzamite, inu špižate vaše Duše, dotle zbožjo pomočjo, te druge Evangelije inu Listuve preobernemo. Kedar tu istu dopernesemo Tedaj vi bote mogli vaše duše napasti do sitosti.

Mi imamo pak tukaj tri riči vom povedati: Na pervu. Kedar ta Slovenski Jezik se povsod glih inu veni viži ne govori, drigači govore zdostimi besedami Krajnci, drigači Korošci, drigači Štajerij inu Dolenci tar Bezjaki, drigači Krašovci inu Istrijani, drigači Krovati. Obtu smo mi letu naše delu vta Krajnski Jezik hoteli postaviti, za dosti riči volo, ner več pak, kir se nom zdi, de ta, tih drugih Dežel ludi, tudi mogo zastopiti: Inu mi ne smo vletimu našimu obračanu, oli Tolmačevanu lepih, glatkih, visokih, kuštnih, novih oli neznanih besed iskali, Temuč te gmajnske Krajnske preproste besede, kateri vsaki dobri preprosti slovenic lahko more zastopiti: Zakaj ta muč svetiga Evangelija inu naše Izveličane, ne stoji vlepih ofertnih besedah, Temuč vtim duhei vti risnici vti pravi veri inu venim svetim keršanskim lebnu.

Hdrugimu vom povejmo, de mi uletim, našim prevračenu, smo veden imejli pred sebo, ta pravi studenic tiga Noviga Testamenta kir je Gerški pisan, raven tiga smo mi tudi gledali na tu prevračene tih novih inu starih vučenikov, kateri si ta nov Testament iz tiga Gerskiga Jezika, vta Latinski, Nemški inu vlaški preobernili, Ner več pak na Erazmov Roterodamov nov Testament, htimu so nom nega annotationes silnu pomagale.

Htretimu vom tudi tukaj očitnu povejmo, De mi letu naše delu inu preobračane, tej pravi Cerkvi Božji, Tu je, Vsem prov vučenim, zastopnim Keršnikom rezgledati inu soditi cilu podveržemo, kar kuli ta prava Gmajna keršanska vletim našim delu, Kaj kriviga oli nezastopniga najde, inu no1 reče drigači postaviti, nas podvuči oli opomeni, Tu istu vse hočmo vdobrim gori vzeti, to zahvaliti, radi tar volnu slušati. Zakaj od te prave stare keršanske Cerkve oli gmajne, katira tiga sujga praviga Pastirja Jezusa Kristusa Sinu Božiga Štimo posluša, To vero inu ta leben povuki tih Prerokov inu Jogrov pela inu derži, semi ne hočmo zo obeno ričjo, nihdar ločiti. Natu vas brumne zastopne kerščenike vse zvejstu prosimo, de kadar vi beroč letiga Evangelista, kaj kriviga oli nezastopniga vletim našim Tolmačevanu zagledate, de vi tu istu nom zdajci pustite vejditi, za volo, de mi naprej stejm preobračenem tejm bule bomo vejdili se deržati, Stejm vi služite Boži česti, inu iz tiga nega Cerkvi velik prid pride. Mi dobru na sebi počutimo de htakimu visokimu delu smo šibki inu nekar zadosti. Oli mi smo letu stejm vupanem začeli, de Bug za nami skoraj druge obudi, kir bodo letu naše delu popravili Bogu načast inu vsimu keršanstvu hdobrimu dokonali.

Berite tedaj veselu leta Evangeli, dotle tij drugi prido. Inu prosite znami Gospudi Boga za ta dar svetiga Duha, de mi Jezusa Kristusa, od Kateriga S. Matevž zvejstu inu risničnu piše, prov spoznamo inu zastopimo. Du je on. Zakaj je človik postal, vmerl inu vstal od smerti, Skuzi kaj inu koku moremo diležni biti nega dobrute inu zaslužena, To našo vero vnega pobulša inu poterdi, de tudi naše serce bode preminenu na dobru, de naprej do konca našiga života, so vsem našim gijanem inu lebnom se deržimo po vuki tih. S. Evangeliov, inu de dobimo tu nebesku Kralevstvu skuzi Jezusa Kristusa našiga samiga Ohranenika, Timu sred Očetom inu S. Duhum bodi vsa čast tar hvala imer inu vselej. Amen.

Vaši Služabniki inu Bratje, V. T.


(Po izvirniku prečrkoval in pretipkal Jonatan Vinkler decembra 1996.)

CATECHISMUS

Vsem Slovencem gnado, mir, milost inu pravu spoznane božje skuzi Jezusa Kristusa prosim. Lubi kerščeniki! Jest sem le-te štuke iz svetiga pisma (inu nih izlage v te pejsni zložene), katere vsaki zastopni človik, kir hoče v nebu priti, ima vejditi inu držati, h tim tudi to litanijo inu ano pridigo v le-te bukvice pustil prepisati v naš jezik, Bogu na čast inu h dobrumu vsem mladim ter preprostim ludem naše dežele. Zakaj iz tih se vsaki lehku navuči to pravo staro vero, de spozna tiga praviga Boga, de bode vejdel nemu prov služiti inu tudi spozna sam sebe, bo vejdel, kaj je ta greh, kaj je ta zapuvid inu obluba božja, zakaj je Jezus, sin božji, človik postal inu martran bil, koku mi skuzi to vero v Jezusa Kristusa odpuščane vseh grehov, gnado božjo, nebeški erb inu ta večni leben dobodemo, koku imamo v vseh nadlugah prov klicati na Buga, kaj je ta krst inu ta stara maša. Kateri te štuke v tih bukvicah prov zastopi, ta bode s svetim pismi te evangelije inu druge pridige zastopil zadosti. Potle tudi lehku spozna tiga Antikrista, kir zdaj povsod po svejtu hodi v eni človeski, andahtlivi, štalti inu hoče s človeskimi postavami, s falš pridigo inu z oblubami ter pretežom te ludi odpelati od svetiga evangelija, od te žive, čiste risnične besede božje.

Natu vas, zvejste, brumne farmoštre, pridigarje, šulmaštre inu stariše inu vse te, kir znajo brati, per sodnim dnevi opominam ter prosim, de vi v cerkvi, v šuli, doma inu kir vkupe pridete, te preproste vučite le-te štuke naše prave krščanske vere, nim naprej berite inu pujte vsak praznik, de ti mladi ter stari je bodo umejli inu prov zastopili.

Vas mlade pak inu preproste tudi zvejstu opominom, spomislite, kam človik v kratkim časi pride, more skoraj umreti, potle gospudi Bogu pred vsemi ludmi inu angeli dati rajtingo od vsiga, kar je v tim životi mislil, govuril inu sturil, natu zešlužem lon prijeti; kir sujo vero, suj leben ter stan po besedi božji, koker v le-tih štukih kratku ter zastopnu po redi stoji, je držal, ta bode v večnim lebni; kir nekar, ta bode v večnim žvepli ter v ogni; pred tejm nas Bug obari.

Obtu vučimo se le-te štuke naše prave vere inu po nih držimo naš leben inu služimo Bogu do konca, de po le-tejm revnim lebni v tim večnim veselej vkupe bomo prebivali, h timu istimu nam vsem oča nebeški za volo sujga sinu Jezusa Kristusa sred svetim duhum pomagaj.

Inu timu samimu tudi bodi vselej vsa čast. Amen,

Prosite s pravo vero veden za vso krščansko cerkov inu tudi zame.


En regišter... Ena kratka postila 1558

Pred oseminudvaseti lejti, tedaj kedar sem v Loki per Radočeju farmošter bil, je bila gori nad Kompolom v vinogradih ena baba; ta se je svetila inu pravila, s. Sebastijan inu s. Roh vsako nuč k ni prideta, ž no govorita inu velita, de se nima na tim hribu nad Kompolom inu Šemačino ena cerkev sturi inu sezida; aku tiga ne dajo, taku hočta čez ludi inu čez živino tako pomor inu žlize poslati, de malu ludi inu živine žive ostane; onadva tudi hočta vse vinograde inu pole s točo pobiti. Takim babskim hudičevim marinam so ti preprosti ljudje verovali, inu zdajci od lesa inu desak sture eno kapelico ino začno undu mašovati, živinu inu drugu blagu ofrovati inu perpravlati kamine h timu zidanu. Ampak jest sem takimu zidanu inu ofrovanu močnu super pridigal inu govuril; za tiga volo so mene hoteli ti farmani na Šemačini biti, de sem od nih moral pobegniti. Natu pošlem mujga vikarja, gospud Jerneja Rugelna, h ti babi inu pustim vprašati, v kateri uri inu v kakovi štalti ta dva svetnika k ni hodita; natu je ona djala, ob pulnoči vselej dva lipa črna moža k ni prideta. H timu je gospud Jernej rekel: "Nekar ne pravi, de sta črna, temuč de sta bela, zakaj ti zludji so črni, svetniki so beli." Ona odgovori: "Ja gospud, jest hočo reči, da sta bela."

Glih taku ena druga baba je hotela imejti, de bi se bila ta tretja cerkov gori na Bruniki per tih Trijeh kralih zidala. Blizi mujga rojeniga domu per Rastičici je ena cerkov Divice Marije, kir se prvi na Silevici. Undu se je tudi ena vsem ludem vejdeča kurba, tej so djali Šavleča Katerina, inu ena vduva Margeta Hudakončevka inu en muj stric Gregor Trubar malinar -- le-ti tri so se tudi veden svetili inu pravili, koku se nim Divica Marija perkazuje inu hoče imejti, de se na Silevici ni en nunski klošter sezida. S tejm pravlenem so tudi h ti cerkvi dosti gvanta inu živine perpravili. Od tiga so farji inu cehmojstri dobru lebali inu per tim hud konec vzeli: farmošter te iste cerkvi je od sujga svaka ubijen, cehmoštre so Turki ujeli, mujga strica Gregorja je enu drivu ubilu, Hudakončevka je v Ahen hodejoč -- nišče ne vej, kej oli koku -- umrla. Glih taku ta cerkov na Sveti gori per Gorici je tudi od ene zludijeve babe gori prišla inu te druge cerkve na gorah skoraj vse.

H timu farji, škofi inu nekateri gospudje melče, zavolo kir od tacih malikovih ofrov imajo dosti mesa h kuhanu. Oli zludi nje, kir h taki pregrehi melče, super ne pridigujo inu ne branijo, bode tudi kuhal v tim peklu vekoma, aku prave pokure inu per pravim času ne dajo.


(Po Mirko Rupel: Slovenski protestantski pisci. Druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1966. Pripravil Jonatan Vinkler decembra 1996, uredil Miran Hladnik 3. jan. 1997.)
Creative Commons License To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco