Ivo Stropnik

Opombe k jezikovni redakciji ponatisa

Danes že redko rabljene neosebne glagolske oblike (npr. deležja na -ši: delavši, rekavši, pogledavši itd.), so spremenjene v osebne glagolske oblike. - Redakcija odpravlja v izvirniku stavljeno piko za naslovi poglavij; s pravilno stavo vejice (pred in ne za narekovajem citirane povedi) je ustrezno redigiran premi govor; slogovno površno in nepoenoteno rabo časa, zlasti predpreteklika, je uspelo poenotiti oz. odpraviti samo na določenih mestih itd. - Gradnikovo pismo v 4. poglavju romana ni redigirano (ležeči tisk) in ponazarja jezik izvirnika (prav tako Lovrekovo pismo v 9. poglavju). Ležeči tisk zaznamuje citate, poudarja (vsaj ob prvem zapisu) določene lastnoimenske zaznamovanosti in pri stvarnih lastnih imenih poenoteno opušča nepotrebne narekovaje. -

Namen opravljene jezikovne redakcije seveda ni, radikalno poseči v Šilihovo besedilo, pač pa iz pietete do avtorja in njegovega leposlovnega dela - ob ponatisu po oseminpetdesetih letih od prvega izida - v romanu zgolj posodobiti tista mesta, ki bi bila sicer sodobnemu jeziku v škodo, povprečnemu bralcu pa kar nekoliko moteča, tuja in ponekod morda celo nerazumljiva. Šilihov Beli dvor želimo s ponatisom predvsem približati novim rodovom mladih bralcev!

Odločitev za delno jezikovno posodobitev besedila je nenazadnje narekovalo dejstvo, da je bilo osrednje pisateljevo prizadevanje s tem romanom, ustvariti tip naravnega vzgojnega romana, namenjenega slovenski mladini, pri čemer je potrebno izpostaviti, da je bil Gustav Šilih vse življenje velik dovzetnež za narodne vrednote, torej tudi jezikovne, a takratne neugodne razmere za slovenski jezik, pogosto študijsko bivanje in siceršnja pota v Zagrebu ipd. so s številnimi hrvatizmi pustile sledi v njegovem maternem jeziku.

Znotrajpovedne premenjave ne potvarjajo sporočilnosti izvirnika, prav tako pa jo ohranja spremenjeno zaznamovano besedje: številni leksemski hrvatizmi so tu karseda ustrezno poslovenjeni; povečini so posodobljeni vsi tisti arhaizmi, ki se v izvirniku pojavljajo v dvojnicah (kedaj - kdaj, kmetska - kmečka, majniški - majski, plakati - jokati idr.), zastarelo in zastarevajoče besedje pa je redigirano v duhu sodobnega jezikovnega časa. Lokalizmi in manj znano besedje (v besedilu označeno z *) so ustrezno razloženi, končno pa so primeri in tipi najpogostejših redakcijskih posegov v nadaljevanju tudi pregledno predstavljeni.

Spremenjeno, sodobljeno, slovenjeno
(zvezdica zaznamuje pomen v kontekstu)

ako = če

ali = a, vendar, pa, toda

apnenast = apnenčast

baklja = bakla

barvasti = barvni

baš = prav

baviti se = ukvarjati se

berglje = bergle

betoniran = *betonski

biti si (v) svesti = zavedati se, zavedajoč se

blagodat = blagoslov, sreča

blagotvoren = blagodejen

blagrovati = slaviti

boder = veder

bol, bolest = bolečina

borba = boj

brezdanj = brezdanjost

breznaden = brezupen

briga = skrb, skrbnost, prizadevanje, *stvar

brz = hiter, nagel

brzeti = hiteti

bučava = bučanje

bujnobarven = živobarven

buliti = buljiti

cureti = curljati

čaša = *kozarec

četvorica = četverica

čigar = *katerega

čin (1) = *dejanje

čin (2) = *(družbeni) položaj

čitati = *razbirati

čmrl = čmrlj

črešnje = češnje

črez = čez

črtati se = zarisovati se

črteti, črtiti = sovražiti

čuvar = čuvaj

čvor = vozel, bula

daleko = daleč

dalekosežnost = daljnosežnost

da li, da-li = ali

dalje = *več, *dlje

daljši = *daljni

dasi = čeprav

deca = otroci

dečad = otroci, *otročaji, *otročad

dedeku = dedku

delati napotje = postavljati ovire

devati = *polagati

devojka, devojkin = dekle, dekličin

divna = lepa, čudovita

dobičkanosen = dobičkonosen, donosen

dobromišljen = dobronameren

dobro se storiti = dobro izgledati

dočim = medtem ko

dogoditi se = zgoditi se

dogotoviti = dokončati, končati

dohod = vhod, prihod

dojem = vtis

domislek = *domislica, *pomislek

domisliti se = *spomniti se

donašati = prinašati

doposlane = *priložene, zraven poslane

dosezanimi = doseženimi

dospeti = priti, prispeti

dostavek = *pripomba

došlec = prišlec

dovršiti = (do)končati, zaključiti

doznati = ugotoviti, izvedeti

drug = prijatelj, tovariš

drugovati = prijateljevati, delati komu družbo

dvorilec = dvorljivec

enoznačno = enopomensko

evo = *izvolite

fantin = fantč, fantalin

gineč = *zamirajoč

giniti = umirati, slabeti, izginjati

ginjenost = ganjenost

glad = lakota

gospej = gospe

govor (o tem je bilo govora) = *o tem je bil govor

gosposki = *gosposko

hinavski = *hinavsko

h Kotnikovem Janezu = h Kotnikovemu Janezu

hojevati = (večkrat) hoditi

hripa = gripa

hrum = hrup

hvala = *zahvala

imovit = bogat, premožen

inače = sicer

iskustvo, izkustvo = izkušnja

istina = *da/ja, res, resnica

istinitost = resničnost

izbera = izbor

izdajniški = izdajalski

izhajati = shajati

izklicavanje = izklicevanje

izkušnjava = skušnjava

izmenjevaje = izmenično

iznenaden, iznenadenje = presenečen, presenečenje

iznova = znova

izpipavati = izpuljevati, puliti

izpodtikati se = spotikati se

izprehod = sprehod

izpremenjen = spremenjen

izprevideti = sprevideti

izprevijati se = izvijati se

izpričevalo = spričevalo

izrabiti = izkoristiti

izseka = poseka

izslednik = *preiskovalec, *raziskovalec

izvežban = izurjen

izvojevati = izbojevati

izza (1) = *iz

izza (2) = *od

jačina = moč, *velikost

jačiti se = krepiti se

jačje; jačji = močneje, krepkeje; močnejši

jajec (mn.: pet jajec) = (pet) jajc

jako = zelo, dokaj

jarka = bleščeča, močna

jedila = jedi

jedva = komaj

jeli, jelite = kaj, kajne

jeti = pričeti, začeti

južnovzhoden = jugovzhoden

južnozahoden = jugozahoden

kaj je početi = *kaj storiti

kamenit = kamnit

kapelina vrata vrata kapele

kedaj = kdaj

k Kotniku = h Kotniku

klaverno = klavrno

klicar = glasnik

klijent = klient

klopčič = klobčič

kmetska = kmečka

književni jezik = *knjižni jezik

koj = takoj

kolekovan = kolkovan

koncem = *konec

koncipijent = koncipient

končavati, končavati se = končevati, zaključevati (se)

kovčeg = kovček

kraj = konec

kretanje = *kroženje

kretati se = *vrteti se

krogotek = krogotok

kvarno = slabo, škodljivo, pokvarjeno

k vratam = k vratom

laški (govoriti laški) = *laško

lažnik = lažnivec

lek = zdravilo

liki = kakor

ljudomil = prijazen, človekoljuben, dobrodelen, dobrohoten

ljut = hud

lojterski = lojtrski

lokav = zvit, zvijačen

majati = zmajevati

majniški = majski

makar = četudi, čeprav

materne dušice = materine dušice

meglovit = meglen

mesto (da) = namesto (da)

mestoma = ponekod, tu in tam, tu pa tam

migati = *mahati

militi se = *dobrikati se

milovaje = *ljubkovalno

milovati = *pomilovati, *pestovati

mimo tega = poleg tega

mlečnozoben = mlečnozob

mnogočlanski = veččlanski

množina = količina

motriti = opazovati, gledati, *ogledovati si

mrakovit = mračen, mrakoben

mramor = marmor

mržnja = sovraštvo

mučenik = *mučenec

nabavka = nabava

nabasan = *nabit

nada = upanje

nadaljni = nadaljnji

nadeja = upanje, pričakovanje

nadkriljevati = *prekašati, presegati

nadložen = onemogel

nadobudno = nadebudno

nadmoč = premoč

nadvladati = premagati

najjačji = najmočnejši

najvernejši = *najzvestejši

naknadno nastopivših = *kasneje domišljenih

nakrat = naenkrat, nepričakovano

nakvišku = kvišku

na lice mesta = na kraj dogodka

nalik = kakor, podobno

nalikovati = biti podoben, spominjati na

nalikujoč = *soroden, *podoben

namolženo = namolzeno

naobrazba = izobrazba, usposobljenost

napivati = nazdraviti, nazdravljati

napram = do, proti

na pretege = *na pretek

na priliko = na primer

naredba = ukaz, odredba

narisati = *opisati

na Smodivnikovih obronkih na obronkih Smodivnika

nasprotstvo = sovraštvo

nastop = *dogodek, *izpad

nasvetovati = svetovati

navkvišku = kvišku

nebrižno = brezbrižno

nebrojne = številne

nečuven = nezaslišan, *velik, *hud

nedoleten = mladoleten

nedovršen = nedokončan

needinost = *neenotnost

nego = kot, kot pa, kakor, pač pa tudi, marveč

nehvaležnik = nehvaležnež

ne izdati dosti = *biti malo koristen

nekatero = *nekaj

nekdo Gradnikovih nekdo izmed Gradnikovih

nemški = *nemško

neoddeljen = *neločljiv

neodoljiv = nepremagljiv, nezadržen

neovržen = neizpodbiten, neovrgljiv

nepočakaven = neučakan

neprediren = *gost, *težek

neprekidno = neprekinjeno

neprijatelj = sovražnik, *grabežljivec

neprijetno dirjen = prizadet

nepristranost = nepristranskost

neprodiren = neprediren, *gost

nerazdružno = neločljivo

nestanek = izginitev, izginotje

nestati = izginiti, zmanjkati

nestvor = pošast, spaka

nesvestno = nezavestno

neukrotna = neukrotljiva

neumljiv = nejasen, nerazumljiv

neverno = nejeverno

nevolja = nejevolja, *nestrpnost

nezadrževan = nezadržen

nezbrisen = neizbrisen

nikak = nikakršen, noben

nizdol = navzdol

njih ( delovanje) njihovo ( delovanje)

nositi se = *prihajati

nošnja = nošenje, prinašanje

novemberski = novembrski

novodoben = sodoben

novine = časopis, časopisje

Novo leto = novo leto

nu = no

obče, vobče = (vse)splošno, nasploh

obigravati = *spreletavati

oblizavati = oblizovati

obmolčati = umolkniti

obradovati se = razveseliti se

obsejan = obsijan

obtipati = otipati

obvladajoče = obvladujoče

očarovati = očarati

očetovski = *očetovsko

očitovati se = izražati, kazati se

očividno = očitno

očuvati = obvarovati, ohraniti

očvršč(iv)ati = krepiti

odbežati = zbežati, steči

odburiti = razburjeno odhiteti, oditi

odigravati se = dogajati se

odelo = obleka

odkazano = dodeljeno, odrejeno

odkladanje = razkladanje

odklopiti ( oči) = *odpreti, *razpreti

odletavati se = odbijati se

odoleti = upreti

odpad = *odpadništvo

odražati se = lesketati se, odbijati se, odsevati, kazati se, ločiti se, zarisovati se

odsekavati = odsekovati, sekati

odtezati se = *izogibati se, *izmikati se

odtirati = odvleči

odučiti se = odvaditi se

odvajati = *jemati

odvažen = pomemben, važen

odvoziti = odpeljati, *speljati

ogledavati se = razgledovati se

okrajki = *robovi, *obšitki

okrajšava, krajšava = *bližnjica

okreniti se = obrniti se

okretnost = *iznajdljivost

omisliti = preskrbeti, oskrbeti

onečejati = blatiti, onečaščati

opasen = nevaren

oponašati = *očitati

oprostiti se = *opravičiti se

oprostiti se prijemov = *osvoboditi se prijemov

oriti = odmevati, razlegati se

oskrumba = oskrunjenje

osmegniti = oplaziti, ošiniti

osmeliti se = ojunačiti se, opogumiti se

osobito = posebno, zlasti

osporjeni = upočasnjeni

ostavljati = puščati

osvestiti se = zbuditi se iz nezavesti, zavesti se

osveta, osvetiti se = maščevanje, maščevati se

osvetnik = maščevalec, *branitelj

ozidje = obzidje

pevanje, pjevanje = petje, prepevanje

pipati = puliti

plač = jok, ihtenje

plakanje = jok, ihtenje

plakati = jokati

pobarati = (po)vprašati

početek = začetek

početno = poprejšnje, začetno

podere = podre

podesetoriti = podeseteriti

podjetje = *početje, *dejanje, *načrt

podoba (podoba je) = *videti je

podolgast = podolgovat

podstavkova višina višina podstavka

podvoji = podboji

poedinci = posamezniki

poginiti (1): ljudje so poginili = ljudje so umrli, pomrli

poginiti (2): na bojišču: pasti, umreti, preminiti

pogledavati = pogledovati

pojde/ne pojde = *gre/ne gre, ne bo šlo

pojdejo = gredo

pokašljavati = pokašljevati

pokazovan = nastopaški

pokazovati = kazati, *izžarevati

pokojnost = spokojnost

pokončavanje = pokončevanje

pokoncu = pokonci

pokretnik = pobudnik

polegati = *poležavati

poletavati = *odmevati

polzniti = spolzeti

pomenjati = pomeniti

pomišljati = *vztrajati

pomoči = pomagati

pomoreta, pomorejo = pomagata, pomagajo

ponašanje = obnašanje

ponašati se = obnašati se, *razkazovati se

ponosit = ponosen

ponuden = *ponujen

popeti se = povzpeti se

popipati = populiti

poset, posetiti, posečati = obisk, obiskati, obiskovati

posetniki = obiskovalci

posineli = posinjeli, pomodreli

postajati nezaupen = postajati nezaupljiv

potapljati = potrepljati

postaren = starejši

postrežba = *nega, *oskrba

poteči iz = * izhajati, *izvirati

poverjeno = zaupano

povest = *zgodba, *pripoved(ovanje)

povračati se = vračati se, *ponavljati se

povratek = vrnitev

pozivalo = klicalo

pozvati = poklicati, povabiti

požuriti, požuriti se = pohiteti

prav = *zelo, *povsem, *tik

pravec = smer

prazniški = praznični

prebrzo = prehitro

preceniti = *oceniti

predrugačiti se = spremeniti se

pregledati = *spregledati

pregrajati = ločevati

pregrešek = krivda

preje = prej

preklicani = presneti, prekleti

prekupci = prekupčevalci

prepričevalen = *prepričljiv

prepluti (preplula jo je žalost) = *prevzet (prevzela jo je ...)

presrčno, presrčnost = prisrčno, prisrčnost

prestati = prenehati, končati, zaključiti

presvitli = presvetli

pretvoriti = spremeniti

preuranjeno = prezgodaj

preuredba = preureditev

preverjati se = *prepričevati se

prevržen = *spremenjen

prevžitkarski = preužitkarski

prideliti, prideljen = *dodeliti, dodeljen

prigoda = dogodivščina, *nezgoda

prihajač = priseljenec, tujec

prijateljski = *prijateljsko

prilika = okoliščina, priložnost, *trenutek

prilike = *razmere

priljuden = prijazen, ljubezniv

primera = primerjava

pripuščati = dopuščati

priroda = narava

prislovica = rek, pregovor

prišetati (se) = sprehoditi se, priti

pritirati = privleči, prignati

pritrjati = pritrjevati

privoziti = pripeljati

priznavalno = pohvalno

prodiren = prodoren

proklet = preklet

proslul = razvpit, zloglasen

prošlo = preteklo, prejšnjo

protiviti, protiviti se = kljubovati, nasprotovati, upirati se

protivnik = nasprotnik

prožiti = iztegniti

prsa = prsi

pušiti = kaditi

radi = zaradi

radovati se = veseliti se

rajni = pokojni

rani = zgodnji

ravnopraven = enakopraven

raz = s/z

razcvit = razcvet

razgledavati se = razgledovati se

razgovoriti se = pogovoriti se

razklapljati se = razhajati se

razljutiti = razjeziti

razmerno = razmeroma

razmišljen = zamišljen, raztresen

razpečavanje, razpečavati = *prodaja, trgovina, prodajati

razplakati se = razjokati se

razstrel = eksplozija

razvejevljen = razvejen

repovi = repi

roba = blago, stvari, reči, *pridelki

robotati = težko delati, garati, *prisilno služiti

robstvo = suženjstvo

rodbina, rodbinski = družina, družinski

samogibno = samodejno

sedevajoč = posedajoč

sedevati = posedati, posedeti

seljak = vaščan, kmet

senica = sinica

severozapad = severozahod

sezija = sezona

sila = *silno, zelo, hudo, dovolj

skalen = *skalnat

skalovit = skalnat

sklep = *odločitev, *namera

skomizgniti = skomigniti

skoro, skoroda = skoraj

skrbljivo = zaskrbljeno

skrbljivost = skrbnost

sličen = podoben, soroden, enak

slovenski ( čuteči) = *slovensko

slučaj = primer

slušati = poslušati, prisluhniti, *ubogati

smoter = smoter/cilj, *smisel, *bistvo

snaga = čistoča

snivati = sanjati, *spati

snovan = ustanovljen

sodbeni = sodni

soditi = *misliti, *upati

solnce = sonce

součenci = sošolci

spavajoč = speč

spavati = spati

spenjati se = dvig(ov)ati se

spešnejši = urnejši, hitrejši

speti = iti, hiteti

spisati = napisati

splačati koga = izplačati, *kaznovati koga

spočetka = sprva, od začetka, najprej

spoznaja = spoznanje

spraščajoča = sproščajoča

sprevajati, sprevajati se = voditi sem ter tja, sprehajati se

spričo = zaradi

srečavati = srečevati

stališče = *mesto, *položaj

stan = dom, *postaja

staviti si = zastavljati si

stojevati = postajati

stolice = stoli

stopnjema = postopoma

stoterno = stokratno

strahopetstvo = strahopetnost

streljava = streljanje

strelovito = bliskovito, kot blisk

strpeti = potrpeti

stvor = **bitje, **delo

sumnja = sum

svet = nasvet

svidenje = srečanje

svoječasen = *nekdanji

svoječasno = svojčas

šator = šotor

šetati, šetati se = hoditi, sprehajati se

šolnik = učitelj

štedenje = varčevanje

štediti = varčevati

šuma = gozd

šumovit = gozdnat, *šumeč

tajen = skrivnosten, tih, *nem

tajinstven = skrivnosten

tamošnji = tamkajšnji

tedajci = tedaj, takrat

tekom časa = sčasoma

temina = tema

težkoča = težava

tírati = vleči, odvleči, gnati

tisočerno = tisočkratno

tolikih (po tolikih letih) = toliko (po toliko letih)

togovit = otožen, prizadet, togoten

tolst = debelušen

toženec = obtoženec

tožitelj = tožnik

trebalo bi = morali bi

trkniti = trčiti, nazdraviti

tuga = žalost, bolečina

tugovati = žalovati

tujski promet = turizem

tvegavost = tveganost

tvornica = tovarna

ubegniti = pobegniti

ubojica = ubijalec

učiniti = storiti

udelavati = (po)divjati, kričati, razkačiti se

udirati v = vdirati v

udomiti se = nastaniti se, *urediti si dom

ugodno = *lepo

ukaželjen = vedoželjen

uklenjen, ukleniti = vklenjen, vkleniti

ukrasti se = prikrasti se

ukrcati se = vkrcati se

ulesti se = vlesti se

umen = *preudaren, *pameten

umeščati = postavljati, nameščati

umeti = znati

umevajoč = razumevajoč

umeven, umljiv = razumljiv

ureznina = vreznina

urnebesni = bučni

usmev = nasmeh, nasmešek

usnjat = usnjen

ustavljati se (1) = *končevati se, *zaključevati se

ustavljati se (2) = *upirati se

uvaževaje = upoštevajoč

uveriti se = prepričati se

uverjen = prepričan

uvežbanost = *ubranost, *uglašenost

uvidevati = ugotavljati, *dojemati, *razumeti

uvihniti = odnehati, odstopiti

uživljati se = vživljati se

varučka = varuška

včutiti se = vživeti se

vdinjati se = udinjati se

vedoma = vede, zavestno

veleti = ukazati, reči, poreči

velevati = *govoriti, *narekovati

velo = uvelo

vera = *verjetnost, upanje, *zavest

veren = vdan, zvest, predan

verno = *dosledno

verneje = *pozorneje

verovati = verjeti, zaupati

veruj ali ne veruj = verjemi ali ne

vesti = voditi

vežba, vežbati se = vaja, urjenje, uriti se

vglabljati se = poglabljati se

vgrizniti se = ugrizniti se

vikaje = glasno, hrupno

vikanje = *kričanje, *vpitje

vkljub = kljub

vnanji, vnanjost = zunanji, zunanjost

v njih ( srcih) v njihovih ( srcih)

vobče = sploh, nasploh, na splošno

vojni = *bojni, *vojaški

vojniški = vojaški

vonjiv = prijetno dišeč

voz = vagon

vozač = voznik

vpirati se = upirati se

v početku = na začetku

vpodobljen = upodobljen

vpoštevanje = upoštevanje

vprav = prav, ravno

vpreti se = upreti se

vprt = uprt

vrezavati = *vrezovati

vriščati = vreščati

vrl = *dober, *pošten

vrtež = vrtenje, vrtinec

vsakojaki = raznorazni

vsekdar = zmeraj, vedno, vselej

v sežaju = na dosegu

vtapljati se = utapljati se

vzcvitala = vzcvetela

vzdržati se na nogah = obdržati se na nogah

vzgled = zgled

vzhit(ov)ati = navduševati, prevzemati,

vzišel, vzišlega = vzšel, vzšlega

vzkrikniti = krikniti

vznešen = vznesen

vznevoljen = vznejevoljen

vzpodbujati = spodbujati

vzrasti, vzraščati = zrasti, rasti

zabavljanje = zabava, *zbadanje

zabičiti = zabičati

zabraniti = prepovedati

zabranjevati = prepovedovati, preprečevati

začetkom = v/na začetku

zadevati = *poskakovati

zadobiti = dobiti

zadrveti = zdrveti

zadrževati se = *pretvarjati se

zagoneten = skrivnosten, zapleten

zagonetka = skrivnost, uganka

zagrajati = zapirati

zagrebati = zajedati, vtisniti

zagrmeti = *zgrmeti

zagvozditi se = zagozditi se

zajednica = skupnost

zajedništvo = skupnost

zaježen = zajezen

zakletev = *zaobljuba, *zaprisega

zaklopiti = zapreti, zatisniti

zalučiti = zalučati

zameglen = zamegljen

zamerjati = zameriti

zametavati = opuščati

zamrzeti, zamrziti = zasovražiti

zanikavati = zanikovati

zaoriti = zadoneti

zapad = zahod

zapaliti = *prižgati

zapaziti = opaziti, spoznati, *razkriti

zaplakati = zajokati

zaplamteti = *zagoreti

započeti = začeti, pričeti

zasekavati = zasekovati

zasipljati = zasipati

zaslomba = zaščita

zastaven = *krepak, trden

zatvornica = zapornica

zaukazati = ukazati

zavest = *občutek

zavojevati = osvajati, osvojiti

zavoljo = zaradi

završetek = konec

završiti = zaključiti, končati

z Bogom = zbogom/z Bogom

zdajci = (kar) naenkrat

zdražba = zdraha

zediniti se = (v kont.) pogoditi se

zelenjad = zelenjava

zgibati = *skomigniti, *migniti

zgibati se = *zganiti se

zgnetati = gnesti

zgradnja = izgradnja

zgrajati =graditi

z izjemo = razen

zidine = zidovje, obzidje

zlekovati se = dvigovati se, iztegovati se

zlokoben = grozljiv, zlovešč

zlovoljen = nejevoljen, jezen

zmagonosno = zmagoslavno

zmagoval, zmagovali = *zmogel, *zmogli

zmagovit = *močan

zona = groza, srh

zopern = zoprn

zopeten = ponoven

zvani, tako zvani = imenovani, tako imenovani

zvanje = poklic

zvati = klicati, *imenovati

zverati = zvirati

zverski = zverinski

zvirati se = zvijati se, pretegovati se

zviškoma = zviška

zvrhoma = zvrhano

z zavzetjem = zavzeto, dovzetno

žarovit = žareč

žena = *ženska

živad = *živina

živobojni = živobarvni

ž njo = z njo

žolt = rumen

župen = župnijski

žuriti se = (po)hiteti

žurno = urno

žveplenke = vžigalice

*GradiščeGrad in graščina. Danes povsem izginuli grad Lilgenberg (nastal predv. v 12. st., v 15. st. pa so ga najverjetneje opustili), je ležal na griču Gradišče v naselju Pesje (o. Velenje). Njegov dedič je graščina Limbar (Lilienberg), ležeča na vznožju Gradišča. - (N. d.)

*Golčke planineplanota Golt, Mozirske planine

*Zalesje Fiktivna literarna lokacija, najdena že v Šilihovi povesti Nekoč je bilo jezero (dolinska bajka, 1921). Šilih je literariziral svet in zgodovino Šaleške doline, ime svojega rojstnega kraja (Velenje) pa je (tako v Jezeru kot Belem dvoru) skril v literarno edinstveno etimologijo: Velenje 1. vest Wele (1362) / Wallan (1681) = Velenjski grad (Herman von Weln je l. 1264 izpričan kot meščan velenjskega trga; l. 1275 nastopa Gundachero de Welen, prvi izpričani gradnik Velenjskega gradu); 2. krčevina, krčenje, redčenje gozda = velna, velnati; 3. Zalesje: zaleški (BD), zaleščanski (J) tam, kjer je za lesom; svet za gozdom = zalesje; 4. vele-(s)-(je) stslov. bog živine, poljedelcev, zaščitnik čred in pastirjev = Veles/Volos (J) - (*Ist)

Slovarček manj znanih besed:

(v besedilu označeno z *; razlage po SSKJ idr.)

*božjak = novec majhne vrednosti oz. denar sploh

*dile = podstrešje

*Francosko = Francija

*groblja = kup nametanega kamenja, razvalina, kamnita podrtija

*halali = znak z rogom (pri večjem lovu s konji in psi), da je divjad uplenjena;

*hištrna = stanovanjski prostor za služabnike in posle v velikih kmečkih hišah, župniščih idr.

*hlapon = parna lokomotiva

*kaverna = jama, navadno vdolbena v skalnat teren, za zaščito pred artilerijskim ali letalskim napadom, takšno zaklonišče

*konvikt = vzgojna ustanova, ki omogoča bivanje in daje oskrbo zlasti pripravnikom za duhovniški poklic

*korporal = v nekaterih državah čin komandirja desetine

*lornjon = očala z držajem za eno oko ali obe očesi

*méjdan, na méjdanu = 1. (v orientalskem okolju) trg, na trgu; 2. (zastar.) dvoboj, boj, kraj dvoboja

*mladoletje = (nar. štaj. *zmladletje) = pomlad

*modriž = modriš, (nar.) rastlina s celorobnimi listi in modrimi cveti v koških, plavica (pogosto raste med pšenico)

*motvoz = vrvica, vrv

*napoleondor = francoski zlatnik, kovan v času Napoleona I. in Napoleona III.

*oblogoltno = požrešno

*ogon = del njive med dvema razoroma

*ordonančnik = ordonančni oficir, pomočnik visokega oficirja zlasti za uradne zadeve

*paklest = (ed., mn.) okleščen(i) manjši kos(i) smrekove veje, nerazcepljeno poleno, krepelce

*parno = 1. prostor ali stavba za shranjevanje krme, slame, sena; 2. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje

*pod = skedenj

*posli = najete osebe na večjem posestvu za pomoč pri delu, strežbi itd.

*postaren = prileten, starejši, starikav

*povelj = poveljnik, orožnik

*pôzre, tudi pozrč = (nar. štaj.) mlado dekle

*praženki = praženci, na maščobi pečena in nato zdrobljena jed iz jajc, mleka in vode

*predomisel = premisliti si

*prêlesti = krma; sveže pokošena trava

*preplati se = 1. prevzeti (se), navdati; 2. (v pomenu opisa) kakor da bi premešal s sunkovitimi premiki posode

*primaruha = (medm.) izraz za podkrepitev trditve, ki hkrati izraža začudenje, presenečenje

*rigolati = (agr.) rahljati zemljo z (zelo) globokim prekopavanjem, oranjem

*saperji = pripadniki vojaške enote, ki kopljejo ozke in globoke jarke proti nasprotnikovim položajem

*spalna bolezen = tropska bolezen s spanju podobnim stanjem, vročino in splošnim hiranjem, katere povzročitelja prenaša muha cece

*speljaj = (nar.) kar se naenkrat prepelje na vozu

*starini = pripadniki konservativnejšega, navadno starejšega rodu

*stel(j)nik = prostor ali stavba za steljo

*svečava = razsvetljava, svetloba

*Španjol = Španec

*špilja = votlina, jama

*šrapnel = topovski izstrelek, napolnjen s kovinskimi kroglicami in eksplozivom

*štêrling = navadno v zvezi (zlati) funt šterling: denarna enota Velike Britanije

*urnebesni klici = bučni, zelo glasni klici

*valpti = najvišji hlapci na zemljiškem gospostvu, ki nadzorujejo nižje hlapce oz. v fevdalizmu tlačane

*vetrnice = naoknice

*víničje = vínika, vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo

*vlastelinstvo = veliko in mogočno (zemljiško) posestvo