Dodatek

Kmečke novele

Najdaljša kmečka besedila

Avtorji po obsegu opusa

Kratki povzetki najpopularnejših povesti

Kazalo povzetkov

Jakob Alešovec, Petelinov Janez. Povest

V Breški vasi sta idealno sodelovala župnik in župan Petelin, dokler ni prišel domov iz mesta študent Petelinov Janez, županov sin, in začel delati zdrahe ter ščuvati proti duhovščini. Sprl se je z očetom in spet odšel v svet.

V vas je prišel nov učitelj, vaščani so ga nezaupno sprejeli, vendar se je kmalu priljubil in vse kaže, da se bo kmalu poročil s Petelinovo hčerko. Medtem je prišla vojna, v njej je padel prvi Petelinov sin Matevž, drugi sin – Janez – pa se je vrnil ranjen domov. Ponovno je začel rovariti proti duhovščini in v prepričanju, da oče hoče zapustiti posest zetu učitelju, znova odšel od hiše. Postal je agitator nemške liberalne stranke pri doktorju Zvitoviču, začel razsipati z denarjem, se pravdati z očetom, župnikom in učiteljem ter se zapletel pri sumljivih Kleparjevih hčerah v ljubezenska razmerja. Pri tem so ga podpirali krčmar Jurij, novi učitelj Dolenc in nepridiprava Miha in Rokec. Ko je Zvitovič pri volitvah pogorel, je odpustil tudi Janeza. Ta mu je jezen ukradel denar in pobegnil; tudi pravde je vse izgubil.

Razcapan se Janez vrne domov in v sovraštvu zažge kmetijo. Domači pes ga ne prepozna in ga strahovito razmesari. Pokopljejo ga v neposvečeno zemljo za cerkvenim zidom. Njegovi privrženci se pri kartah pokoljejo med seboj. Pogorelci si opomorejo, na vasi je spet zavladal božji mir.

Fran Detela, Malo življenje. Povest

Stari Primož iz Doline, vasi med Gorenjsko in Dolenjsko, omoži hčer Franico s Premčevim francetom. Na svatovščini žandar Križan ujame domačega sina Jurija, vojaškega ubežnika, a ga Premec, njegov sin Miha in stari sosed Rožanec rešijo. Jurij lagodno živi malo pri tem in malo pri onem, dokler ga ne ovadi stari Rožanec iz maščevanja, ker se je nekoč ponorčeval iz njegove skoposti. Premca in Miha zapro, Jurij pa se zateče na goro k samotni Pečarjevi domačiji. Tu skali mirno ljubezensko zvezo med domačo hčerko Lenčko in sosedovim, malo jetičnim sinom Štefanom, Štefanova sestra Anica pa se zaljubi v Jurija. Ta ne ve, kaj bi, saj se kot ubežnik ne more poročiti. Skoraj že sklene, da se preda gosposki in odsluži kazen.

Stari Pečar pade s hruške in umre. V hudi zimi Jurij ubije volka, Štefan pa nese kožo v dolino in se hvali, da ga je on. Ko gospoda navdušena priredi lov na volkove, se slučajno srečata Rožanec in Jurij. Čeprav se mu Jurij opraviči, ga Rožanec ponovno izda in žandar Križan ga na begu ustreli. Zdravnik ugotovi smrt, vendar ko je na odru, ugotovi stari Premec, da je živ. Pokopljejo z zemljo napolnjeno krsto, Jurija pa pozdravijo. Razen domačih nihče ne ve za to skrivnost.

Štefana sprejmejo fantje v svojo druščino, od veselja se napije, zaspi v snegu, zboli in umrje. Premec pregovori Štefanove starše, da zamolčijo sinovo smrt in sprejmejo Jurija za svojega sina. Štefana na tihem pokopljejo, Jurij pa gre k sosedu in čez čas zaprosi Lenčiko za roko, Anico pa bo verjetno vzel Miha. Rožancu umre žena, pogori, skesa se svojega ovaduštva, zapusti vse imetje Juriju in izdahne. Na pogrebščini se hoče stari Premec ponorčevati iz žandarja Križana, pa ga ta ustreli.

Fran Jaklič, O ta testament! Novela

Debeloglava z Višave na Dolenjskem ne moreta imeti otrok. Bogastvo skleneta zapustiti sorodnikom in Debeloglav odpotuje na Gorenjsko k revnemu sorodniku Beligoju na Visoko, da mu da enega otroka iz svoje številne družine.

Žena Maruša je bolestno ljubosumna na moža Janeza Debelogava in mu s sumničenjem greni življenje. Preden se je z njo poročil, je imel razmerje z revno Magdaleno, ki se je kasneje, ko jo je zaradi revščine pustil, razočarana poročila na Mlin v Samoto. Beligojev sin Ivan, Debeloglavov rejenec in bodoči gospodar, se nekoč slučajno spozna z Magdalenino lepo hčerko Marjanico in se zaljubi vanjo. Ona se ga brani, čeprav ga ima rada, materi pa sta obe proti zvezi, Magdalena zaradi slabih izkušenj, Maruša zaradi ljubosumnosti. Pritisne na moža, naj prepove Ivanu shajanje z Marjanico in grozi odtegniti svoj delež s kmetije, če se to ne bo zgodilo. Na Ivana pritisneta tudi starša z Visokega, ki se bojita, da bodo sanje o bogastvu padle v vodo: Ivan naj skriva svojo ljubezen.

Maruša z izgovorom, da gre na božjo pot, obišče svojo sestro Marjeto v Globokem in se z njeno hčero, možačasto Reziko zmeni, da ji bo zapustila svoj delež na kmetiji. Debeloglav zboli in umira, Maruša pa ga še zadnje trenutke muči, da v oporoki zaveže Ivana, ki se mora poročiti z Reziko. Preden izdihne, se skesa svoje omahljivosti, vendar je že prepozno. Na sedmini spoznajo fantovsko Reziko in se ji vsi smejijo. Ivanu ne pade na misel, da bi jo vzel za ženo, vendar ga oče, ki se je navadil misli na bogastvo, prepričuje, naj se le poroči z njo ter gre Marjanici na samoto povedat, da je njuna ljubezen proč.

Čas ne prinese Ivanu sreče. Otrok nima, Maruša hujska Reziko proti njemu. Ko se Ivan v gostilni nekoč napije, pride ponj, ga pretepe in odnese domov; sicer pa je le naivno orodje v Marušinih rokah. Ivan odide na dom staršev in se potoži družini. Ti mu dajo poguma in ko se na njegovo stran postavi tudi Rezika, se zdi, da bo Maruša končno izgubila. Maruša jo vendar spet nalaže, da ima Ivan druge ženske. Obe se spravita nanj; komaj se ju reši in skelen pobegniti v Ameriko. Najdejo ga utopljenega pri Črni vodi, kjer je v mlinu poročena Marjanica – hotel se ji je opravičiti in se posloviti od nje. Rezika in starši žalujejo za njim, Maruša pa natolcuje, da je Ivan imel druge ženske. Požugajo ji z božjo kaznijo in odidejo.

Fran Zbašnik, Pisana mati. Povest

Dobro, pohlevno mater Mlakarico je njen surovi mož Anton spravil v grob. Takoj po njeni smrti se proči s staro ljubeznijo, vdovo Vrtačko in zanemarja pridno hčerko Anico in dela grdo s svojim očetom. Z ženo popivata in zapravljata, mačeha maltretira Anico in starega Mlakarja ter povsod daje prednost svoji hčerki Tonici, ki jo želi kasneje omožiti s premožnim sosedovim Nejčkom, ki pa ima Anico rajši. Hlapci po vrsti pobegnejo od hiše, ona krade možu iz kašče in povrhu še sama popiva pri žganjarju Kljukcu ter se slednjič speča z nekim Italijanom. Mlakar uvidi, da je naredil napako, vendar si tega noče na glas priznati; hodi po kupčijah, žena pa doma brezobzirno gospodari. Nekoč zaloti Italijana, ga pobije in je tri mesece zaprt, žena tega še opazi ne. Ko pride iz zapora, se brez besede odpravi v svet. Hlapec Jernej končno nagovori soseda Korena, da stopi na sodišče, saj je Mlakarica skoraj umorila Anico. Anica je zdaj pri sosedu, Mlakarica pa je nekaj dni zaprta. Ko pride ven, prodaja vse, kar more, in pije, v jezi zažge Korenov skedenj, veter pa zanese ogenj na njeno in Mlakarjevina pogori. Mlakarica znori, Koren pa reši njeno hčer Tonico iz ognja.

Nekaj dni po smrti starega Mlakarja pride v vas gospod &ndash Aničin stric France, ki sta mu oče in brat Anton, ker ni v roku doštudiral, nekoč prepovedala vrnitev domov (pred smrtjo se je oče tega skesal, zdaj pa se kesa France, ker mu trma ni dala prej domov). Anico vzame s seboj v Srbijo, kjer je zdaj bogat trgovec. Anica vzcveti v brhko 20-letno gospodično in se, ko jo želijo poročiti z nekim Dušanom, spomni na svojo otroško ljubezen, sosedovega Nejčka. Stric proda trgovino in oba odpotujeta domov. Nejc je notar, vdovec in ima hčerko Vandko. Poročita se, kmalu dobi otroka tudi Anica, Vandki pa je dobra mačeha. Stric jima sezida na novo lepo, veliko hišo. Vanjo pride izmučen iz sveta umret njegov brat in Aničin oče Anton.

Ivan Pregelj, Mlada Breda. Povest

Na Peči se poročita domači sin Jurij in Anica, potomka nekdanjih lastnikov kmetije. Njegova mati, možačasta Katra, je bila proti poroki, ker se boji, da bo potem ob oblast na gruntu. Jurij je bolan in šibak, posestvo vodita še naprej Katra in odurni hlapec Tomaž. Na Anico naščuva psa. Katra in Jurij naženeta poštenega hlapca Lipeta (tudi on je potomec nekdanjih gospodarjev, ki jih je s Peči pregnal prevarantski krošnjar), ko ta zagovarja Anico. Katra obtoži Anico, da je Lipe njen ljubimec. Anica pobegne v mesto, a se čez čas vrne, saj spozna, da je njeno mesto na Peči. Bolehni Jurij umrje, potem ko mu je Anica tudi po smrti obljubila zvetobo. Anica hudo zboli, Katra jo skuša s preveliko dozo zdravil umoriti. Jurij je naredil za Anico krivično oporoko, a se je pred smrtjo skesal in jo hotel spremeniti. Rodi Jurijevega sina; zlobna tašča ga opeče in mu grozi s smrtjo. Otrok zboli za kozami in umrje. Anica se s Katro pravda za Peč in pravdo izgubi. Osvaja jo hlapec Tomaž in Katra ga nažene in spet najame Lipeta. Nad Katro se maščuje njen brat Luka, ker mu je Katra mučila tudi deklo Jerico, hčerko njegove bivše ljubice. Sestro zastrupi, naščuvan od užaljenega hlapca Tomaža. Katra umre, umora obtožijo Anico in orožniki jo odvedejo. Kmalu se Luka sam prijavi, gre sedet namesto nje, a že po dveh mesecih izdihne. Čez osem let se Anica in Lipe poročita, potem ko je Anico spovednik odvezal možu zadane obljube, ter rojevata nov, krepek rod.

Fran S. Finžgar, Boji

Počasni Maticev France se predolgo ženi pri Dolžanovi Francki. Ko se vrne iz zapora, kjer je sedel zaradi nekega pretepa, najde Francko poročeno z Blažem Jančarjem s Kozjega hriba. Od žalosti se napije in se ji izogiba, nazadnje pa postane zvest družinski prijatelj; Francka ima šest otrok.

Pride vojna, Blaž je vpoklican, v Maticu pa se spet vzbudi stara ljubezen. Prizadevno hodi pomagat Francki na kmetijo in ljudje že začenjajo šepetati. Dekla Jera je ljubosumna nanj in ga zatoži župniku. Ta najde, da med njima ni nič, vendar se mu zdi prav, ko Jančarica vzame za pomoč na kmetiji šestnajstletnega poljskega begunca Romana.

Golobova Francka je zanosila z Matijo, ki je na vojski. Oče Golob jo nažene od hiše, pa jo obupano in že pripravljeno na samomor sprejme k sebi na dom Francetova pobožna sestra Lojzka. Tu nadomesti opravljivo deklo Jero, ki jo France požene od hiše. Jančarica na pol obljubi, da bo vzela Franceta, če ji mož pade na fronti (tudi on ji je pred odhodom to svetoval).

Časopis prinese vest, da sta padla Jančar in Matija. Jančarica na pogrebščini odbije Franceta, ker se čuti s svojimi mislimi krivo za njegovo smrt. Francka pa rodi otroka, ki bo brez očeta. Za botra mu je France in mu kupi lep voziček. France še enkrat poskuša pri Jančarici, pa ga ponovno odbije, čez čas pa dobi pošto od moža, ki ni mrtev, ampak je le v ruskem ujetništvu. To ozdravi tudi Franceta. Minejo ga skušnjave, na sestrino prigovarjanje zaprosi Francko za roko in se kmalu poroči z njo. Francka je že v drugič noseča, ko mora na vojsko tudi France.

Slavko Savinšek, Izpod Golice. Povest z gorenjskih planin

Tihotapce s tobakom in saharinom na poti čez Golico vodi Korošec Kobentarjev Matevž iz Breznice. Pred financarjema se skrije na kmetiji pri Hribarjevi Cilki in tedaj se v njunih srcih vzbudi ljubezen, financarja pa pomotoma odženeta od Jermanove Mance nič hudega slutečega vasovalca Tineta. V Cilko se zagleda tudi financar Ivan in ji izda, da bodo tihotapcem postavili zasedo. Cilka gre obvestit tihotapce, a je že prepozno. V Golici je streljanje, v dolino prinesejo financarja, ki ga je zabodel korenjaški tihotapec Tilen, Cilki zvesti stari hlapec Janez pa najde na vrhu Golice v snegu krvavo ruto, ki jo je Cilka dala Matevžu, ko se je poslavljal. Dva tihotapca, Anže in Mohor, sta ujeta, Tilen pa je z ranjenim Matevžem ušel. Prinesel ga je v samotno kočo k svoji materi, Zabretovi Meti, ki se ukvarja z zdravilstvom. Ker je Matevž hudo ranjen, pošlje Meta po padarja Janeza Trpino in prisluškujoč izve, da je to njegov oče. Po tridesetih letih se starša zbogata.

Matevžu se počasi obrača na bolje, zaplaški kaplan ga spove, prenesejo ga domov na Koroško, kjer sklene, da bo pustil tihotapljenje in odsedel svojo kazen; tudi drugi tihotapci so odnehali, tovorita samo še Tine in Tilen.

Matevž je po prestani kazni lovski nadzornik, prihaja vasovat k Cilki, prikupil se je tudi materi, ki je po smrti očeta Hribarja (v gozdu ga je podrlo drevo) že celo nagovarjala Cilko, naj raje vzame financarja Ivana. Ta je resno zaljubljen v Cilko, nadleguje jo, na plesu izziva in Matevž ga vrže iz gostilne.

Ko Matevž nekoč spremlja Tilna, ki gre z zdravili k bolni materi, ju zasačijo orožniki. Tilen enega ubije, Ivan pa iz maščevanja obtoži uboja pobeglega Matevža, ki je s Cilko že na oklicih. Obeta ji umakniti obtožbo, če se poroči z njim. Financarji so Matevžu naredili zasedo, Cilka ga gre opozorit, čeprav je na Golici plazovito. Vidi, kako financarja streljata na Matevža, potem pa ju vzame plaz. Ranjeni Matevž pri Hribarjevih zastonj išče Cilko, najdejo jo izmučeno in spečo v snegu. Ivana je plaz strahovito polomil, vendar je še živ. Župnik in advokat ga pregovarjata, naj umakne obtožbo, pa noče. Matevža zapro. Ko Tilen to izve, se gre poslovit od matere in se potem prijavit sodniku v Ljubljano. Ivan se zave, da se mu bliža smrt, skesa se in opraviči Cilki in Matevžu ter izdihne. Končno se Matevž poroči s Cilko. Čez dve leti in pol se iz zapora vrne Tilen – bolan. Še enkrat ga peljejo na Golico in potem umre. Kmalu za njim tudi oče in mati, stara Hribarica in še nekaj drugih stranskih oseb. Cilka pa ima že dva otroka, Majdico in Tilenčka.

Narte Velikonja, Višarska polena

Pri Mohorjevih je vse narobe. Minilo je leto od smrti mladega gospodarja Franceta, ki ga je mesec po poroki v gozdu podrlo drevo. Vsiljivi stric Matevž Kosmač nagovarja njegovega nerodnega brata Matijca, naj se poroči z vdovo Franco, za katero pa gleda tudi samovoljni in vročekrvni domači hlapec Tine, ki počasi prevzema gospodarstvo v svoje roke. Pri tem ga motita le njegov nezakonski oče berač Blaž, ki se pokori za svoj mladostni greh – hodi ga opominjat, naj se gre sam prijavit, ker je ubil Franceta – in konj Pram, ki se pri znamenju, kjer se je zgodil umor, vedno splaši.

Matijec je po srcu sicer dober, a to skriva, pri snubljenju pa neroden. Ko pride vmes še spletka zlobnega strica Kosmača, kateremu je Matijec izpulil iz oderuških krempljev zadolženega Klančarja, se Franca od Matijca odvrne. Hlapca Tineta je v gozdu ranilo drevo; medtem ko ga neguje, se Franca zbliža z njim, botra Kosmačka pa je za plačilo pripravljena posredovati pri Tinetovi snubitvi. Franca je noseča, Tine jo izsiljuje, naj pred poroko prepiše nanj ves grunt, Franca pa tega kljub grožnji sramote noče. Pobota se z Matijcem, ki ji šele zdaj – prepozno &ndash pove, da bi jo vzel, tudi če ne bi bila lastnica grunta. Franca obljubi staremu Mohorju vrniti grunt in v dokaz zažge lastninsko pogodbo.

Franca in Tine se poročita na Brezjah, nazaj grede se pri znamenju splaši konj Pram, udari z glavo v drog in pogine. Franca zboli in rodi mrtvega otroka, Tinetu pa le odločno ne pusti gospodariti. Po viharni noči, ko ji speči Tine v sanjah govoreč izda uboj moža, pred pričami prepiše grunt na Matijca.

Spletkarski Kosmač zahteva od Tineta veliko vsoto, ki naj bi mu jo posodil za poroko, čeprav je bilo v resnici denarja le malo. Tine ga jezen udari in ubije, umora pa je osumljen Matijec, ki je našel truplo. Zaprtemu Matijcu po zaslišanjih slabo kaže. Franca je na njegovi strani. Porota ga že obsodi na smrt, ko stopita v sodno dvorano Blaž in župnik z dvema otroškima pričama, ki sta videla pravega morilca, obenem pa se zlomi tudi Tine in prevzame krivdo.

Ko pride iz ječe, je Matijec drug človek, odločen in samozavesten. Tine na hitro umrje, tri mesece zatem se Franca in Matijec poročita ter se gresta za srečen konec zahvalit na Višarije. Tam pred oltarjem v molitvi umre dobri in nerodni domači župnik, ki si je vseskozi prizadeval za pravi razplet.

Janez Jalen, Cvetkova Cilka

Cvetkova Cilka je razpeta med dva fanta. Rada ima Bajtnikovega Janeza, oče pa ji vsiljuje bogatejšega Ravnikovega Viktorja. Po prigovarjanju se Cilka odloči za Viktorja, ker je prepričana, da Janeza ni vredna, saj ima na vesti greh: nekoč se je na planini spozabila z mestnim fantom.

Po poroki Cvetkovi niso zadovoljni z mladim, ki na veliko hodi od doma, kupčuje in se ukvarja z lovom. Otrok nimata in Viktor za to krivi Cilko, čeprav je med vojno sam imel spolno bolezen. Zahaja v dolino k natakarici Tinci. Govori se, da ima z njo otroka. Cilka se pripravlja na ločitev. Sodnik v Radovljici povabi Viktorja na pogovor in mu očita, da ne ravna lepo z ženo. Nazaj grede v Bohinj Viktorja zateče dež, prehladi se in dobi jetiko. Cilka skrbi zanj. Viktorju je zdaj žal, da je dal grunt prepisati na otroka, ki ga ima z natakarico. Pred smrtjo se skesa in izpove.

Cvetkovi se pravdajo za kmetijo. Cilka se na planini spet zbliža z Janezom in zavrne mestnega zapeljivca, ki ji je predlagal poroko. Zanosi z Janezom in se z njim tiho poroči. V pravdi Cvetkovi izgube kmetijo. Cilka rodi mrtvega otroka in se Janezu izpove svojega mladostnega greha.

Ugotovijo, da natakarici Tinci za sina plačuje še en Viktor in dosežejo njeno priznanje in odpoved kmetiji. Ta je zdaj prepisana na Janeza, ki si je med čakanjem na Cilko tudi sam pridobil premoženje. Ob letu Cilka rodi zdravega otroka.

France Bevk, Vedomec

V samoti nad vasjo Koritnico stojita Čemažarjeva kmetija in mlin. Med hišama je sovraštvo, ker ima hči čudaškega pijanega mlinarja Rokca Mreta nezakonskega otroka s Čemažarjevim sinom Damjanom in ker se stari Urh Čemažar hoče polastiti zadolženega mlina. Rokec je bil svojčas vojak, na hitro je obogatel in si kljub nasprotovanju vaščanov postavil dom. Sovražita se tudi Čemažarjeva sinova: prvorojeni, po materi grbasti Jelar, in lepi Damjan, ki hodi s tihotapci. Stari Urh zboli in umrje, mlin pa v zadnjem trenutku zapusti Damjanu, ki je pogumnejši in sposobnejši. Jelar se besedn dogovir z Rokom, da Damjana ubije, za zameno pa ostane do smrti v mlinu. V mlinu res pride do zločina, vendar je pri pretepu ranjen tudi Rok, ki mu je Damjan ugriznil v prst, in v mukah umira, iz strahu, da ne bi v blodnjah česa izdal, pa ga straži Jelar. Rok pomaga hčeri Mreti pod pragom najti Damjanovo truplo. Mreta zdaj prislil Jelarja, da jo zasnubi, čeprav je že zgovorjen z drugo, sicer gabo izdala.

V zakonu ni sreče, samo sovraštvo. Jelar je nespečen, peče ga vest, še posebej potem, ko se oglasi Damjanovo dekle s Kranjske in mu prinese denar, ki ga je ta hranil pri njej. Opit prevrne zibelko z otrokom in pretepe Mreto, ki mu obljubi, da ga prijavi. V strahu se gre Jelar obešat, rešijo ga, vendar znori. Ko najdejo Damjanovo puško, ki jo je Jelar skril, se stvar vaščanom razjasni. Jelarja odpeljejo v dolino, ta pa jim pri močvirju, o katerem je slišal pripovedovati, kako je v njem utonil grešnik, umre, potem ko je v prividu zagledal vedomca (z vedomcem je on sam vedno zmerjal brata Damjana).

Jan Plestenjak, Mlinar Bogataj

Mlinar Bogataj (sosedje si njegovo ime razlagajo s 'ki taji boga') si je pridobil premoženje z ukradeno vojno blagajno. Posoja denar za oderuške obresti in s ponarejeno pogodbo ogoljufa tudi soseda Bajželjna. Vaščani s kajžarjem in zidarjem Tinetom na čelu se mu začno upirati. Bogataj pripravi napad na Tineta, pa ta napadalce s pištolo požene v beg. Bogataj od sramote zboli. Drugi božji opomin pride v obliki neurja, ki Bogataju odnese vse premoženje razen skrinjice z denarjem. Na novo sklene pozidati posestvo. Bajželjnu obljubi odpisati dolg, če mu da hčerko Agato za ženo. Ta ima sicer rada Tineta, vendar se staršem na ljubo, da bi rešila rodni dom, odloči za poroko z Bogatajem. Mož je sprva dober in spregleduje dolžnikom, po poroki pa postane nasilen, ljubosumno pretepa nosečo Agato in potem, ko rodi sina, še otroka. Pogosto omedleva in nekoč po razgrajanju pade v tolmun ter se utopi. Bogatajev sorodnik, spletkarski Komozolec, osumi Agato umora. Po treh mesecih pripora je Agata oproščena, čez tri leta pa je Komozolec kaznovan, ko ga v gozdu podre drevo. Pred smrtjo se Agati in Tinetu opraviči za zlo, ki jima ga je storil. Tine se preseli na Bogatajevino. Z Agato molita za umrle nekdanje sovražnike.

Anton Ingolič, Soseska

V prvi vojni sta padla dva sinova župana Korena. Doma je ostal najstarejši sin, brezdelni pijanec Tomaž, ki je napol slep in živi od invalidnine. Najmlajši Jokec je umsko zaostal, zato hoče Koren kmetijo prepisati na hčer Veroniko, ki že zdaj uspešno gospodari. Poročiti jo želi z bogatim starim sosedom, vdovcem Pišornom, ona pa ima že izbranega pridnega kovača Ledinkovega Tonča. O poroki z njim oče noče nič slišati, saj je kovač reven, povrhu pa se še kovačev oče zavzema za delitev gozdov, ki so bili do zdaj skupni, Koren pa delitve nikakor noče. Tik pred poroko s Pišornom se Veronika skuja. V jezi prepiše Koren grunt na Jokca in ga na slepo oženi z neko Lizo z roba Pohorja. Po poroki se izkaže, da Liza nima nič dote, da pije, ne dela in le zapravlja. Speča se z Jokčevim bratom Tomažem, gospodarstvo gre pozlu. Veronika gre v mesto za služkinjo in se skriva tudi pred Tončem, ki se želi poročiti z njo.

Župansko čast prevzame Pišorn in maščevalno pripravlja delitev gozda, za kar se zavzemajo zlasti reveži. Zadolžena Liza proda svoj delež Pišornu, stari Koren pa postane zastopnik revežev.

Veronika medtem spozna, da mesto ni zanjo. Za manjšo plačo gre delat na vas kot dekla, si pridobi sloves dobre delavke in ima veliko ugodnih ženitovanjskih ponudb. Tonč jo končno najde. S skupnim denarjem zgradita veliko hišo s kovačijo in nakupita zemlje. Tiho se poročita in trdo delata; stari Koren se preseli k njima. Vaški reveži dosežejo, da tudi njih upoštevajo pri delitvi gozda in gmajne – zemljo ponovno združijo in skupaj pasejo na njej.

Bebasti Jokec se obesi, ko spozna, da se mu žena pari z bratom Tomažem. Liza se zdaj poroči s Tomažem, vendar tudi tu ni razumevanja. Pišorn se polašča Korenove zemlje, Tomaž ga v jezi napade, a se Pišorn ubrani in ga ubije. Liza se zave svojih dveh zanemarjenih otrok in njene misli se usmerijo po pomoč k staremu Korenu.

Drago Ulaga, Bele zvezde

Matevž, sin trdnega štajerskega kmeta Andraža z Lovrenca na Pohorju, študira v Ljubljani pravo. Je navdušen športnik, dvakrat je že zmagal na smučarskih tekih. Ima dekle Majdo Vorinovo, hčer bogate meščanske družine in rivala v športu in ljubezni, škirca Janeza.

Matevž dobi pismo, da se mu je smrtno ponesrečil brat Ciril, čigar smrt je Matevž v slutnji že prej doživel. Ker je en brat duhovnik, sestra pa je že poročena od doma, bi moral Matevž prevzeti bogato kmetijo z mlinom in žago. Po tednu premišljevanja se odloči sprejeti očetovo ponudbo in sklene Majdo pripeljati domov, da se navadi kmečkega življenja. Pri njej doma so proti poroki. Po diplomi si Matevž privošči celo zimo smučanja na Pokljuki, v novem Športnem domu. Tu se zbliža s tečajnico Marjeto, ki čaka svojega fanta Konrada, vendar ni med njim nič pregrešnega, saj se on zaveda svojih dolžnosti. V smuku z Debele peči tudi premaga rivala Janeza. Opravljivci ga medtem zatožijo pri Vorinovih in Majda razdre zvezo. Matevž gre domov kmetovat. Ponujajo mu Cirilovo dekle Katarino, on pa še vedno misli na Majdo. Končno dobi od nje telegram; Majda je na morju slučajno srečala Marjeto in Konrada in zvedela, da med njo in Matevžem ni bilo ničesar.

Vorinovi pridejo na obisk na Andraževino. Stara dva se ga nažehtata in skleneta, da bo dobila Majda bogato doto. Po poroki gresta Matevž in Majda na morje. Domov se vrneta kar z letalom, ker se Matevžu mudi kmetovat. Majda se nekaj časa zabava z opremljanjem stanovanja in z vrtom, potem pa ji postane dolgčas po mestu. Otrok ni. Čez leta zanosi, a zaradi ježe splavi. Na obiske prihaja Janez, ki je zaposlen v bližnjem trgu. Matevž preko mere gara, jo zanemarja in je pomalem ljubosumen na Janeza, čeprav brez razloga. Majda pomaga Janezu najti dekle, s katero se tudi poroči. Matevž že hoče posvojiti sestrinega sina, ki naj bi prevzel kmetijo. Nekoč ga Majda na vso silo pregovori, da to leto ne gre s splavarji; Matevž jo uboga, ostane doma in Majda zanosi. Dobi sina in za njim še dva. Stari Andraž umre, Majda pa je na kmetiji pognala korenine.
To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco