Miran Hladnik

Slovenska književnost na zaslonu[1]

V internetnem arhivu sem preveril, da je bilo konec leta 1996 v Zbirki slovenskih leposlovnih besedil, ki sem jo začel postavljati leto prej, 45 knjig. Danes jih je 80 in vključene so tudi v druge spletne zbirke, ki so vzniknile vmes. Med 2001 in 2005 je tipograf Franko Luin, tržaški Slovenec, živeč na Švedskem,[2] ustvaril 300 knjig obsežno zbirko Besedo, ki po njegovi smrti žal ni več dostopna. Matematik Primož Jakopin je v Novi besedi zbral za 14 milijonov besed leposlovja in omogočil iskanje po njem. Desetine slovenskih knjig najdemo še v vatikanski IntraText Digital Library, Logos library, v virtualni knjižnici za slepe in v projektu Google books, kjer so ob digitalizaciji milijonov knjig štirih ameriških univerzitetnih knjižnic naleteli tudi na slovenske literarne dragocenosti. Svežo literarno produkcijo objavljajo spletna revija Locutio, pesniški portal Pesnik.net in pisci sami na osebnih spletnih straneh. Stare, iz nemščine prevedene knjige najdemo na spletišču graškega univerzitetnega projekta TraDok pod vodstvom Ericha Prunča, v srbščino prevedene slovenske klasike pa v zbirki Rastko. V zadnjih letih je največjo količino leposlovja spravila na zaslone DLib, Digitalna knjižnica Slovenije: do zdaj je skenirala npr. osrednje literarne revije Ljubljanski zvon, Dom in svet in Sodobnost.

Lani smo digitalizacijo nacionalne literarne dediščine prenesli na Wikivir, ki k sodelovanju nagovarja zainteresirane laike. študentke slovenske književnosti tu v okviru projekta Slovenska leposlovna klasika popravljajo strojno prebrana besedila ali jih vtipkavajo sami. Najbolj so pridni tisti, ki to počno za skromen honorar Ministrstva za kulturo, nekateri bodo svoje delo uveljavljali za višjo oceno pri izpitih, posameznike pa je plemenito poslanstvo zasvojilo do te mere, da ga opravljajo kar tako, iz golega veselja. Seznam postavljenih besedil obega trenutno 380 besedil, večinoma kapitalna knjižna dela elitne in popularne klasike, od česar je polovica že korigirana. če državni dokumenti o nuji digitalizacije kulturne dediščine niso samo fraza, bomo projekt nadaljevali in na zaslon spravili tudi dela sodobnejših avtorjev, ki so zaradi omejujoče avtorske zakonodaje obsojeni zgolj na vedno manj odmevno papirnato eksistenco in v redkih primerih še na plačljive zgoščenke.

Priznajmo si, da beremo malo, domače leposlovje še najmanj. Povrhu nas je razvadila zastonj dostopnost kvalitetnega kulturnega blaga na zaslonu, vključno s svetovno in domačo literarno klasiko, in smo zato za drago knjigo, če seveda nismo knjižni fetišisti, čedalje redkeje pripravljeni poseči v žep. Odkar nas ne moti branje z drobnih mobijev, je tudi potihnilo priseganje, kako bomo lepo slovstvo vedno brali le na papirni podlagi. Nobenega razloga ni za dvom v smiselnost selitve slovenske književnosti na splet, vse odpravlja že vsakdanja izkušnja, da upravičeno lahko dvomimo o realni eksistenci nečesa, česar ni na internetu. Skoraj bolj važno kot to, da dobimo vso slovensko književnost na zaslonu, pa se mi zdi priložnost sodelovanja slehernega člana literarne skupnosti pri tem početju. Wikivir in podobni projekti prinašajo svežo civilizacijsko izkušnjo in krepijo prijeten občutek, da nismo le pasivni potrošniki civilizacijskih blagodati in ovce v kulturnem hlevu, ampak da imamo moč ta svet tudi dejavno sooblikovati.

Opombe

[1] Gl. tudi moj članek Slovene student projects in Wikipedia and Wikisource.

[2] Mimogrede, Franka Luina poznajo angleška, nemška, švedska in espertantska Wikipedija, v slovenski in italijanski pa ga še ni. Angleški biograf je zapisal, da je na stara leta Luin "collected and digitalized many 19th century works by mildly obscure authors"; seveda smo popravili, da je digitaliziral v glavnem slovensko leposlovno klasiko, in dodali manjkajočo informacijo, da je bil pripadnik slovenske manjšine v Italiji.

Pripravljeno za objavo v Delu, jan. 2009, postavljeno na http://lit.ijs.si/sknazasl.html 6. januarja 2009.
Creative Commons License To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco