Miran Hladnik

Povest

Vsebina

I. 1. Opredelitev predmeta
2. Nastanek in razvoj termina
3. Evropske ustreznice povesti
4. Nastanek in razvoj zvrsti

II. 5. Slovenske razlage povesti
6. Razširjenost povesti na Slovenskem
7. Dolžina, snovne in druge značilnosti povesti

III. 8. Razvoj povestnih form na Slovenskem
Bibliografija
Stvarno kazalo
Imensko kazalo
Seznam slik
Zusammenfassung


Povzetek

Povest je v slovenski šolski poetiki daljše, umetniško manj pomembno delo v prozi s poudarkom na zgodbi. Definicija je nastala na podlagi reprezentativne večine povestnih besedil v okviru knjižne zbirke Slovenske večernice popularne katoliške založbe Mohorjeva družba (1851-). Povesti so se po zbirki imenovale večernice oziroma po založbi mohorjanke, zaradi ogromnih naklad (do 90.000) pa se je zanje uveljavil tudi izraz ljudska (poljudna) povest. Večerniška povest je vzgojna, ganljiva in svojemu predmetu čustveno zavezana. Prav te tri lastnosti (nasilna poučnost, sentimentalnost in brezdistančnost) so ljudsko povest razvrednotile. Negativne sodbe na račun povesti v razmerju do novele in romana, so izrekali že v 19. stoletju, vrednostno najniže pa se je znašla po drugi svetovni vojni, tokrat ne zaradi estetskih, temveč zaradi konservatizma, s katerim se je zamerila novi komunistični oblasti. Zli sloves povesti je vzrok, da danes komaj še kakšen avtor podnaslovi svojo pripoved s povest, čeprav sledi njeni oblikovalni tradiciji. Za velik del današnjega povestnega korpusa velja oznaka mladinske povesti.

Zunaj žanra ljudske povesti je zvrstna oznaka povest tako kot drugod po Evropi še bolj nedoločna kot novela ali roman. Od vsega začetka je povest namreč pomenila lahko različne stvari. Bila je zbirna oznaka za vse vrste pripovedne proze, za kar se danes uporablja termin pripoved, bila je domači izraz za novelo ali pa prevod tujega izraza roman, do srede prejšnjega stoletja pa je pomenila celo govorico in (časopisno) novico za razliko od bolj literarnega pojma pripovest, ki pa se je počasi izgubil iz rabe. V nekaterih zvezah je bila tudi sinonim izrazu zgodba. ali izrazu pravljica. Ker je bila tako nedoločna, je prišla prav tam, kjer je bil avtor, kritik ali literarni zgodovinar v zadregi za natančnejši izraz, in tako dolgo aktualizirala svoj zbirni pomen.

Povesti primerljivi izrazi v evropskih literaturah so nemška Erzählung, ruska povest', češki romaneto, poljska opowie\'s\'c, angleška novelette ali long short story. Zgodovinska tematika ji sicer ni tuja, vendar za definicijo ni tako značilna kot pri drugih Slovanih. Od srbohrvaške pripovjetke in pripovjesti jo loči manj trdna zveza s folklornim izročilom. V literarnozgodovinski zavesti se je slovenska povest utrdila z literarnimi programi 19. stoletja in z debato sredi tridesetih let, ki je povesti skušala povrniti izgubljen ugled, v novejšem času pa zlasti skozi razprave Matjaža Kmecla.

Pogostnost zvrsti v slovenskem pripovednem korpusu od 1830 do danes je bilo mogoče določiti le glede na izrecni podnaslov povest. Povest je v začetku slovenske pripovedne proze absolutno najpogostejši podnaslov za izvirna in prevedena, za dolga in kratka besedila. Po 1945 je na njeno mesto v okviru dolge pripovedi stopil izraz roman, pri kratki prozi pa sta povest po 1890 prehiteli črtica in slika, v zadnjem času pa še zgodba. Pripovednoprozna besedila, z njimi tudi povest, so se do 1945 vztrajno daljšala (povprečna dolžina povesti je bila vedno večja).

Za prvo slovensko povest (to je prvo daljšo izvirno pripoved) je v literarni zgodovini obveljal Janeza Ciglerja krištofšmidovski tekst Sreča v nesreči (1836), ki pa še ni imel ustreznega podnaslova. Pri samostojnih tiskih, izrecno podnaslovljenih kot povest, gre prvenstvo srednje dolgi Prešernovi "povesti v verzih" Krst pri Savici (1836). Kontinuirano je začela izhajati daljša prozna povest od 1858 naprej. Prvi vztrajnejši tvorec je bil Josip Jurčič, ki je z Jurijem Kozjakom (1864) ustvaril vzorec zgodovinske, s Sosedovim sinom pa 1868 vzorec kmečke povesti. Zgodovinsko povest je zanimala skoraj izključno slovenska zgodovina, najpogosteje turški vpadi na Slovensko v 15. stoletju. Najbolj znani avtorji povesti so Fran Saleški Finžgar, Janez Jalen in France Bevk.

Povest je od konkurenčnih zvrsti romana in novele manj profilirana po dolžini, saj jo je najti od najkrajših vse do najdaljših besedil. Če pustimo ob strani najkrajša besedila (do 10.000 besed), katerim se po tradiciji bolj prilegajo druga imena, je je največ (47 %) v obsegovnem območju 20.000--45.000 besed in 35 % v srednjem območju (10.000--20.000 besed).

Povest je 1. plebejska pripovednoprozna zvrst (Kmecl), njen recipient je socialno in izobrazbeno nizki bralec, 2. zato je v povesti veliko privlačne fabulativnosti ter 3. poučnosti v raznih oblikah. 4. Povest je rada žanrsko določena, njena glavna žanra sta kmečka in zgodovinska povest, producent pa popularna založba. 5. Te lastnosti so povzročile enačenje povestnih žanrov s trivialnimi. 6. Najti jo je v treh različnih dolžinah, namreč kratko, srednjo, in dolgo povest. Prvi dve se pojavljata v periodiki ali v zbirki (do navječ 20.000 besed), tretja zahteva objavo v nadaljevanjih ali samostojno knjigo. 7. Zgradba je pri dolgih tekstih podobna romanu, pri krajših pa noveli in kratki zgodbi.


BIBLIOGRAFIJA

  • Hans Peter Bock: Österreichische Erzählung. Exemplarische Interpretationen im Kontext literaturtheoretischer und literaturhistorischer Reflexion. Zürich, 1985.
  • Peter Brang: Studien zur Theorie und Praxis der russischen Erzählung (1770--1811). Wiesbaden, 1960.
  • Anton Breznik: Jezik v kmetski povesti. "Dom in svet", 43, 1930, str. 28.
  • Aleksandar Flaker: Umjetnička proza. V: Zdenko Škreb in Ante Stama\'c, Uvod u književnost. Teorija, metodologija, Zagreb, 1983[3], str. 429--84.
  • Janko Glaser: O naši ljudski povesti. "Obzorja", 1, 1938, str. 100--3).
  • Gradivo za zgodovinski slovar slovenskega jezika pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU.
  • Natalija Aleksandrovna Groznova in V. A. Kovalev (ur.): Sovremennaja russkaja sovetskaja povest'. Leningrad, 1975.
  • Jürgen Hein: Dorfgeschichte. Stuttgart, 1976.
  • Miran Hladnik: Slovenski ženski roman v 19. stoletju. "Slavistična revija", 29, 1981, str. 259--96.
  • Miran Hladnik: Mohorjanska pripovedna proza. "Slavistična revija", 30, 1982, str. 389--414.
  • Miran Hladnik: "Mladini in prostemu narodu v poduk in zabavo". Poljudna mladinska literatura 19. stoletja v slovenščini. "Otrok in knjiga", 16, 1982, str. 27--33.
  • Miran Hladnik: Dolga humoristična proza za "čas kratenje Slovencom". "Seminar slovenskega jezika, literature in kulture", XVIII. Ljubljana, 1982, str. 63--81.
  • Miran Hladnik: Trivialna literatura. Ljubljana, 1983 (Literarni leksikon 21), str. 42--44, 84--89.
  • Miran Hladnik: Pot slovenske zgodovinske pripovedne proze v 20. stoletje. "Seminar slovenskega jezika, literature in kulture", XIX. Ljubljana, 1983, str. 63--77.
  • Miran Hladnik: Tipi slovenske trivialne proze na začetku tega stoletja. V: Obdobje simbolizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana 1983, II, str. 125--36 (Obdobja, 4).
  • Miran Hladnik: Pregljeva mohorjanska literatura. V: Pregljev zbornik, Ljubljana, 1984, str. 137--148.
  • Miran Hladnik: Slovenski romani o luterancih. "Seminar slovenskega jezika, literature in kulture", XX. Ljubljana 1984, str. 155--67.
  • Miran Hladnik: "Svobodno po nemškem poslovenjeno". Popularni prevedeni žanri 19. stoletja. V: France Prešeren v prevodih. Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev, 8/9, Ljubljana 1985, str. 191--99.
  • Miran Hladnik: Slovene Popular Novels about Emigration in the 19th Century. "Slovene Studies", 7, 1985, št. 1/2, str. 57--62.
  • Miran Hladnik: Planinska povest. "Seminar slovenskega jezika, literature in kulture", XXIII. Ljubljana, 1987, str. 95--102.
  • Miran Hladnik: Kmečka povest. Ljubljana, 1990.
  • Miran Hladnik: Srednji vek v slovenski zgodovinski povesti. V: Srednji vek v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana, 1990, str. 189--95 (Obdobja, 10).
  • Tessa Hofmann: Das Bauernthema in der sowjetrussischen Prosa der 20er Jahre. Konzeptionen, Konflikte und Figuren. München, 1983.
  • Kartoteka literarnoteoretskega izrazja na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede, ZRC SAZU.
  • Johannes Klein: Novelle. V: Reallexikon der deutschen Literaturgeschichte. Berlin--New York, 1963[2], str. 685--701.
  • Bernhard Kletzander: Die Morphologie der russischen sentimentalen Novelle. Frankfurt itd., 1987.
  • Matjaž Kmecl: Novela v literarni teoriji. Maribor, 1975, str. 22--23.
  • Matjaž Kmecl: Od pridige do kriminalke ali o meščanskih začetkih slovenske pripovedne proze. Ljubljana, 1975.
  • Matjaž Kmecl: Mala literarna teorija. Ljubljana, 1976, str. 319--21.
  • Matjaž Kmecl: Rojstvo slovenskega romana. Ljubljana, 1981.
  • Matjaž Kmecl: Ovčar Marko povest in roman. V: Janez Jalen, Ovčar Marko, Ljubljana, 1988, str. 375--99.
  • Gregor Kocijan: Kratka pripovedna proza od Trdine do Kersnika. Ljubljana, 1983.
  • Gregor Kocijan: Slovenska kratka pripovedna proza 1892--1918. Bibliografija. Ljubljana, 1988.
  • Janko Kos: Pota romana. "Sodobnost", 25, 1977, str. 1--4.
  • Janko Kos: K vprašanju zvrsti v slovenski pripovedni prozi. "Primerjalna književnost", 6, 1983, št. 1, str. 1--16.
  • Janko Kos: Roman. Ljubljana, 1983 (Literarni leksikon 20).
  • Janko Kos: Izviri in razvoj slovenske vaške zgodbe. "Jezik in slovstvo", 31, 1985/86, št. 1, str. 2--10.
  • Valentin Arhipovič Kovalev (ur.): Russkaja sovetskaja povest' 20--30 godov. Leningrad, 1976.
  • Klaus Lubbers, Typologie der Short Story. Darmstadt, 1977.
  • Hans Hermann Malmede: Wege zur Novelle. Theorie und Interpretation der Gattung Novelle in der deutschen Literaturwissenschaft. Stuttgart, 1966.
  • Fritz Martini: Die deutsche Novelle im "bürgerlichen Realismus". Überlegungen zur geschichtlichen Bestimmung des Formtypus. V: Josef Kunz (ur.), Novelle, Darmstadt, 1973, str. 346--84.
  • Norbert Mecklenburg: Erzählte Provinz. Regionalismus und Moderne im Roman, Königstein, 1982.
  • Boris Solomonovič Mejlah (ur.): Russkaja povest' 19. veka. Leningrad, 1973.
  • Peter Mettenleiter: Destruktion der Heimatdichtung. Typologische Untersuchungen zu Gotthelf -- Auerbach -- Ganghofer. Tübingen, 1974.
  • Marija Mitrovi\'c: Folklorno nasledje u pripovetkama Prežihova Voranca. V: Naučni sastanak slavista u Vukove dane, Beograd, 1985, 15, 187--95.
  • Joachim Müller: Novelle und Erzählung. V: Josef Kunz (ur.), Novelle, Darmstadt, 1973, str. 463--76.
  • M. Najdanovi\'c: Seoska realistička pripovetka u srpskoj književnosti XIX. veka. Beograd, 1968.
  • Krešimir Nemec: Pripovijedanje i refleksija. Osijek, 1988.
  • Robert Petsch: Wesen und Formen der Erzählkunst. Halle, 1934, 1942[2].
  • Karl Konrad Polheim (ur.): Handbuch der deutschen Erzählung. [Düsseldorf], 1981, str. 9--16.
  • Ludwig Rohner: Die literarische Streitschrift. Themen, Motive, Formen. Wiesbaden, 1987.
  • Brigitte Schultze: Die russische Prosaformen povest' und rasskaz als gattungspoetisches und terminologisches Problem. V: Reinhold Lauer in Brigitte Schultze (ur.), Slavisches Spektrum. Festschrift für Maximilian Braun zum 80. Geburtstag, Wiesbaden, 1983, str. 446--59.
  • Milivoj Solar: Teorija novele. V: Književni rodovi i vrste, Beograd, 1985, str. 37--83.
  • A. Specker: Studien zur Alpenerzählung der deutschen Schweiz. Zürich, 1920.
  • Klaus Städtke (ur.): Die Entwicklung der russischen Erzählung (1800--1825). Eine gattungsgeschichtliche Untersuchung. Berlin, 1971.
  • Klaus Städtke: Zur Geschichte der russischen Erzählung (1825--1840). Berlin, 1975.
  • Ernest L. Stahl: Literary Genres. Some idiosyncratic concepts. V: Joseph Strelka, Theories of literary genre, University Park, 1978 (Yearbook of comparative criticism, 8), str. 80--92.
  • Jurij Striedter: Zum Verhältnis von Geschichtsbewustsein und poetischen Genre bei Puškin. V: Wolfgang Iser in Fritz Schalk (ur.), Dargestellte Geschichte in der Europäische Literatur des 19. Jahrhunderts. Frankfurt, 1970, str. 75--115.
  • Tone Šifrer: Ljudska povest. "Ljubljanski zvon", 56, 1936, str. 189--192.
  • Jakob Šolar: Kaj je z našo ljudsko povestjo? "Književni glasnik Mohorjeve družbe", 5, 1938, št. 2--4, str. 33.
  • Edvard Anatoljevič Šubin: Sovremennyj russkij rasskaz. Voprosy poetiki žanra. Leningrad, 1974.
  • Nikolaj Pavlovič Utehin: Osnovnye tipy epičeskoj prozy i problema žanra povesti. "Russkaja literatura", 16, 1973, št. 4, str. 86--102.
  • Nikolaj Pavlovič Utehin: žanry epičeskoj prozy. Leningrad, 1982.
  • Beno von Wiese: Novelle. Stuttgart, 1982[8].
  • Georg Witte: Die sowjetische Kolchos- und Dorfprosa der fünfziger und sechziger Jahre. Zur Evolution einer literarischen Unterreihe. München, 1983.
  • Heide Wüst: Tradition und Innovation in der sowjetrussischen Dorfprosa der sechziger und siebziger Jahre. Zur Funktion und Darstellung des dörflichen Helden bei Vasilij Šuškin und Valentin Rasputin. München, 1984.

  • Seznam slik

    Grafikon 1: Daljša proza v slovenščini 1830--1910
    Grafikon 2: Izvirna knjižna pripovedna proza 1945--1989
    Grafikon 3: Izvirna kratka proza 1850--1915
    Grafikon 4: Povest 1830--1910
    Grafikon 5: Izvirna povest po 1945
    Grafikon 6: Naraščanje proznih dolžin (na primeru kmečke povesti)
    Grafikon 7: Predvidljivost zvrsti glede na obseg
    Grafikon 8: Obseg zvrsti

    Creative Commons License To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco