Najprej je objavljal literarne kritike in sodeloval pri skupinskih raziskovalnih delih (Lirika, epika, dramatika, 1965; Slovenska književnost 1945–1965, 1967) ter se že tedaj usmeril predvsem v raziskovanje pripovedne proze. V samostojnih publikacijah obravnava 2 področji: literarno teorijo (priročnik Mala literarna teorija), še posebej naratologijo (Novela v literarni teoriji), in slov. prozo, zlasti iz 19. st. (Od pridige do kriminalke; Rojstvo slovenskega romana). Osrednje teme njegovih literarnozgodovinskih raziskav so literarni programi, F. Levstik in sodobna slov. književnost na avstr. Koroškem. — V leposlovju se je uveljavil predvsem kot dramatik, najprej z radijskimi igrami (Pišem radijsko igro, izvedena 1966; Intervju, izvedena 1968, v gledališču 1978). V gledaliških igrah je obdeloval predvsem. slov. mite (Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta, upr. 1977; Friderik z Veroniko ali grof celjski danes in nikoli več, upr. 1979; Marjetica ali smrt dolgo po umiranju, upr. 1980; Levstikova smrt, upr. 1981; Mutasti bratje, upr. 1982), enako v televizijski drami Bohinjska miniatura. V esejistiki se posveča problemom in simbolom slovenstva: goram in planinstvu (S prijatelji pod macesni), razmerju med kulturo in politiko (Slovenska postna premišljevanja). Napisal je tudi esejistični prikaz Slovenije v knjigi Zakladi Slovenije (19792).
BIBL.: Novela v literarni teoriji, Mb 1975; Od pridige do kriminalke ali o meščanskih začetkih slovenske pripovedne proze, Lj 1975; Mala literarna teorija, Lj 1976, 19833; Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta, Bohinjska miniatura, Lj 1977; S prijatelji pod macesni, Mb, Ts 1978; Fran Levstik, Lj 1981; Rojstvo slovenskega romana, Lj 1981; Slovenska postna premišljevanja, Lj 1987, 1988 .
Postavljeno na http://www.ijs.si/lit/kmecl.html 15. maja 2002.
To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco