Marjan Dolgan in Miran Hladnik

Fuk je Kranjcem v kratek čas

Antologija slovenske pornografske poezije s pripovednim pristavkom

Druga, dopolnjena izdaja

© Marjan Dolgan in Miran Hladnik

Zbrala in uredila Marjan Dolgan in Miran Hladnik. Spremno študijo in opombe napisal Marjan Dolgan. Pri spremni študiji so sodelovali Miran Hladnik, Tone Pretnar z interpretacijo penatovske koresponden*ne verzifikacije in sooblikovanjem naslovov za poglavja ter Marko Terseglav z opombo o ljudski poeziji.

Okrogle in kosmate

KAZALO

I. KDO JE KRALJICO FUK ........................................
Franjo Krsto Frankopan: Fratri putnici ........................
Franc Jožef Jankovič: Ena lepa pesem od enega pijanega moža ino žene ................................
Pavel Knobl: Od prdca .........................................
France Prešeren (?):
Minca, Minca .........................................
Ker hotel ni povedati .................................
Zakaj je moral Nepomuk ................................
Samo Tončka Šarabon ...................................
Do zdaj ste ble še dvice ..............................
Mi smo še cele ........................................
Lenora ima dva rora ...................................
Oj, Savica, nisi več devica! ..........................
Savica, devica več ni .................................
Jej, pij in kavsaj ....................................
Ne maram za naše ......................................
Od nagovarjanja ene kelnarce ..........................
Simon Jenko: Pijanec poje .....................................

II. DO JUTRA ME IMA ...........................................
An cagavi ljubček .............................................
Kaj mi hasne tak šocej ........................................
Poglejte tega fanta ...........................................
Dečva taji ....................................................
Rada b ti dala ..................................................
Fertašček strgan je
Dečva ta mlada ................................................
Za cizo pošlataj ..............................................
Ena lepa, ena ljuba ...........................................
Moje ličca so blede ...........................................
Uštek je špilat ...............................................
So pa dolge noči ..............................................
Deklica srotica ti ............................................
Nihče ne verjame ..............................................
Kaj ti dam, kaj ti dam ........................................
Šmentani pobič ti .............................................
Nikoli več, nikoli več ........................................
Dva fanta imeti ...............................................
Konjičem je pšenice dala ......................................
Ena kmečka hči ................................................
Je lepa, je mlada .............................................
Poglejte, vi mamka ............................................
Ko b', mamka, vi vedla ........................................
Štiri je bilo .................................................
Pod okence sem prišel .........................................
Ko bi borštnar znou ...........................................
Dekla je sedla na mizico ......................................
Dekle pride v izbico ..........................................
Fant, le hitro doli hlače .....................................
Fikelj fakelj .................................................
Tikl, takl ....................................................
Prišel k meni vitez Tone ......................................
Tam na bregu stoji bajta ......................................
Čička teče ....................................................
Pojdi spat ....................................................
Kurc pa kislo zelje ...........................................
Ferdamana strela ..............................................
Kaj mi nuca ...................................................
Punčka se je vsedla k men' na stol ............................
Dri, dri, dri, drajtu je ......................................
Sem tipal .....................................................
Moja ljubca je taka ...........................................
Kaj pa naša Mica rada šlata? ..................................
Moj očka so mi djali ..........................................
Oh punčka, kaj tajiš ..........................................
Ljuba, lepa moja draga ........................................
Dečva je prdnila ..............................................
Na dvoru je pura ..............................................
Cim cim cim cimbala ...........................................
Na okno prilezel ..............................................
Oj fantič presnet .............................................
Ponoči je tema ................................................
Jaz vem za en'ga kosa .........................................
Ponoči je prišel ..............................................
Sama sem ......................................................
Sama sem, na slam'ci sem ......................................
Kaj me tam šlataš .............................................
Tri kvarte od nosa ............................................
Lepa moja draga ...............................................
Visoke so hiše Gradčanjske ....................................
O "rdečem kralju" .............................................
Kolkokrat sva vkup ležala .....................................
Kaj so rekli frančiškani? .....................................
Kaj so rekli stari Grki? ......................................
Ljubca moja, kaj s' pa taka ...................................

III. PO VEČERJI, PO OBEDU, FUK JE ZDAJ NA DNEVNEM REDU ........
Niko Štritof:
Slovenska abeceda v verzih ............................
Pesem od nesrečne Katre ...............................
Kavsov brat ...........................................
Elegija ...............................................
Rotary Club ...........................................
Slavko Osterc:
Soldaška abeceda ......................................
Pogled v nedolžno oko .................................
Rerum aeternarum fragmenta ............................
Hvalnica vetrovom .....................................
Eja, eja, a la la .....................................
Že spet je Abesinija ..................................

IV. PIZDO V ŽAKELJ, KURC ČEZ RAMO .............................
Kranjec po mostu gre ..........................................
On, ki dal nam je vse .........................................
Kranjska pizda ................................................
Nikdar klinca ne posili .......................................
Ta stara Rutarca ..............................................
Pa po lojtrci gor .............................................
En pilar jo je pilu ...........................................
Jaz sem pa skoz špranjo kukal .................................
Laternca moja nova je še ......................................
Trantamarina ..................................................
Je pa hribc pa jama ...........................................
Žefka, Žefka, kaj si strila ...................................
Pa v Micinem gartelnu .........................................
Dečva v soseščini .............................................
Pri farni cerkvici ............................................
Papir za to je, da se popiše ..................................
Cinca Marinca je šla na udarniško .............................
Minca tanca pod goro ..........................................
Micka teče, Janez za njo ......................................
Čička pleje korenjé ...........................................
Čička teče, čeč za njo
Stric Matic kula maže .........................................
Miha na Mici diha .............................................
V hlačah me črviček pika ......................................
Sem tebe ljubila, sem glavo zgubila ...........................
Do tridesetega sem jaz ledig bil ..............................
Srček trepetlikav .............................................
Ženin in nevesta ..............................................
Cigan in Ciganka ..............................................
Dekle zanikrna ................................................
Marička je imela dva tička ....................................
Marička spod Grička ...........................................
Marjanca spod Klanca ..........................................
Ančka spod Klančka iz Dolge vasi ..............................
Jože ima tri kože .............................................
Junij, julij in avgust ........................................
Ta stara je bolna .............................................
Prav luštno je pozim ..........................................
Mene je moje poscalo sem prignalo .............................
Tiro sem jo prek po blati .....................................
Gebali so stric kobilo ........................................
Jebali so stric kobilo ........................................
Far pa ta uscane glide vahta ..................................
Kaj mi nuca ...................................................
Ko spredaj fuk-fuk ............................................
Sem sinoči obljubila ..........................................
Ko si bila še mala ............................................
Stric naprej kosijo ...........................................
Dekleta poslušajte ............................................
Tak je sveti Peter ............................................
Klinc pa taka veselica ........................................
Rada b ti dala ................................................
Marička činge čange ...........................................
Marička naga, bosa
Počakaj do svetga Matica ......................................
Sedemnajsti bataljon ..........................................
Pojva spat, pojva spat
Stari deda za pečjo ...........................................
Stara baba rompompom ..........................................
Stara baba rompompom ..........................................
Anton .........................................................
To je tista roža ..............................................
Kiklo vzdigni .................................................
Preljuba ti soseda
Grozdje je brala ..............................................
Micka, Štefek sta prišla
Le godi, godec, zaigraj .......................................
Dragi, to ni nobena muka ......................................
Bleda luna je sijala
Zarin-ga-Johan, bil je fant ...................................
Ko me jebe, časa ne zgubim ....................................
Naš župan je en kurbir ........................................
Hej, konjiček, ljubi moj ......................................
Vsi veseli, skupaj zbrani .....................................
Fanta našga to je hiba ........................................
Malo jaz, malo ti .............................................
Le poslušaj ...................................................
Sedem let že nisem kavsal .....................................
Kurc je šel v Štatenberg ......................................
Mi smo fantje, krščen duš .....................................
Jaz sem Štefan ................................................
Mošenjske punce ...............................................
Lahko ti z mošnjo je bingljati ................................
Fuk Marička ...................................................
Ciganka leže gor na mizico ....................................
Dvogovor ......................................................
V. PA PONOČ PA BREZ HLAČ ......................................
Dekle je po vodo šla ..........................................
Rožmarin ......................................................
O, Ani, Ani, Ani ..............................................
Stara srborišnica .............................................
Ko sem jaz še mali bil ........................................
Na vratih je zapisano .........................................
Ko psi zalajajo ...............................................
Pridi ti k meni ...............................................
Prišel je .....................................................
Pa ponoč pa brez hlač .........................................
Oj, Marička, ti jo imaš
V zalivčku Biskaja ............................................
Po morju plava kit ............................................
Dve deklici gresta v puščavo ..................................
V Ljubljan, pri Šestic ........................................

VI. ČE JE MOKRO MOTOVILO ......................................
Celo noč je molila ............................................
Terzinka ......................................................
Po cesti gre en star soldat ...................................
Cingu-lingu ...................................................
Škofjeloška procesija .........................................
Pa zapojmo ....................................................
Poštevanka ....................................................
Oštarija številka ena .........................................
Po dolini potok teče ..........................................
Tri tavžent mravljincev .......................................
Čuk se je oženil ..............................................
Lan sem ji kupil ..............................................
V Ljubljanci pa kavarna je ....................................
Po Dunajski cesti .............................................

VII. KAVBOJ JEZDI PREK PRERIJE ................................
Al me boš kaj rada imela ......................................
Venček ljudskih ...............................................
Venček ........................................................
Glejte svetga Luka
Janez Jurca
Bila sva pijana oba ...........................................
Mrtvoud .......................................................
Sneguljka nam je hlačke skrila ................................
Sneguljčica in sedem škratov ..................................
Frajlica zala .................................................
Kavboj jezdi prek prerije .....................................
Finska popevčica ..............................................
Ko fantje vsi .................................................
Fantje, vsi na cesto ..........................................
Čisto nag .....................................................
Que sera ......................................................
Na vogalu naše hiše ...........................................

VIII. VIDIM MAKARONČEK STAT ...................................
Al že veš .....................................................
Z višino zračni tlak pojema ...................................
Oče Vili ......................................................

IX. GA NI JUNAKA, KI NE LULA, KADAR KAKA! .....................
Na višji vej ..................................................
Ponoči ........................................................
Teti Špeli gode v riti ........................................
Preljubi moj kristjan .........................................
Latrina .......................................................
Na sekretu ....................................................
Hej, Joža .....................................................
Umazana pesem od dreka ........................................
Fižolovi solati ...............................................
WC
Fižolova simfonija ............................................

X. LEPA VIDA IN HAJDUK STANKO .................................
Mah je mehka blazina ..........................................
Od Prešernove Lepe Vide .......................................
France Prešeren: Od lepe Vide ..............................
Frančeško Prešernelli: La bella Vida .......................
Fransua Prešerné: La bel Vidá ..............................
Franz Prescherren: Ajne saubere Fida .......................
Frenk Presheren: Bjuti Vajt ................................
Fransel Prešernson: Voker Vida .............................
Franciša Ivanovič Prešernoff: Krasivaja Vidočka ............
Hajduk Stanko .................................................
Zakaj ni fantov v Gornjem Gradu ...............................

XI. NA GRUDIH NJENIH SE NASLAJAL ..............................
Ko sem še majhen bil ..........................................
Ko sem bla stara trinajst let .................................
Norme .........................................................
Čudež na Golici ...............................................
Vojakova ljubezen .............................................
Vražji tič ....................................................
Tičice tožba ..................................................
Ptičkovi spomini ..............................................
Poročna pesem .................................................
Ženka moja ....................................................
Ljubljanski teater ............................................
Janez in Micka ................................................
Sosedova vdova ................................................

XII. GOSPOD SE JE V HLAČE USROU ...............................
Gospod in gospa
Gospod in gospa ...............................................
Stara baba, stari ded .........................................
Ženin in nevesta ..............................................
Petruša kaps pokuša ...........................................
Sosedov Franc .................................................
Janez klobasa .................................................
Ata copata po cesti koraka ....................................
Oj Marička, ku s ti fajn ......................................
Stric Matic ...................................................
Šuštar šiva šparmblek .........................................
Ecika pecika ..................................................
An, ban, pet podgan ...........................................
An, ban, teleban ..............................................
Franc Kranc, sitn pok .........................................
Grahovščani so barabe .........................................
Kranjc repo seje ..............................................
Marija Magdalena ..............................................
Jaka smodlaka .................................................
Pička ti čorava ...............................................
Tom in Jerry potapljač ........................................
Vrel vrel, drek prijel ........................................
Ata, mama, teta, stric ........................................
Stara baba na kolo ............................................
Ljubček in ljubica ............................................

XIII. KDAJ SE ŽENSKI MED NOGAMI PENI? .........................
O mama, kufeta! ...............................................
Ja, če bi to vedel ............................................
Kakšna je razlika med lastovko in moškim? .....................
Zadej kosmat, spredej gou .....................................
Noter gre gladko ..............................................
Doli maje .....................................................
V peto merim ..................................................
Je mož ........................................................
Kdaj se ženski med nogami peni? ...............................
Od zgoraj kosmato .............................................
Črna luknja, bel klin .........................................
Jaz nisem tebe kupil ..........................................
Stoje sem jo prosil ...........................................
Gospodična, Vaša pi ...........................................
Koliko je vredna finka? .......................................

XIV. REKLAME ..................................................
Vabilo ........................................................

XV. PRIPOVEDNI BINGLEJČEK .....................................
Vozovnice .....................................................
Ključavnica ...................................................
Dlakobor ......................................................
Materinska svetilka ...........................................
Trdek .........................................................
Adam in Eva ...................................................
Nadišavljena slanina ..........................................
Izgubljena nedolžnost .........................................
Lepo vzgojena hči .............................................
Žebelj ........................................................
Kost v scavnici ...............................................
Kmetova nosečnost .............................................
Jajca na glavi ................................................
Dišeči sir ....................................................
Trije skupaj ..................................................
Zobobol .......................................................
Jamica ........................................................
Oteklini ......................................................
Mešanje po ponvi ..............................................
Tri barve .....................................................
Beljak ........................................................
Zgoraj in spodaj ..............................................
Distanca ......................................................
Preiskava .....................................................
Pretikanje ....................................................
Polenovka......................................................
Volna in jajca ................................................
Na vrhu .......................................................
Ovce ..........................................................
Dolg in dolžina ...............................................
Meritev .......................................................

Marjan Dolgan: OKROGLE IN KOSMATE

Poleg estetsko vzvišene in narodnospodbudne literarne ustvarjalnosti obstajajo na Slovenskem tudi besedila, ki jih literarni zgodovinarji v svojih spisih ne omenjajo, pač pa se z njimi zelo radi zabavajo v zaključenih pivskih družbah. Največkrat gre za produkcijo, ki se imenuje pornografska. V 19. stoletju so puristi zanjo iznašli prevedek "svinjepisje" (Josip Stritar), kot da bi postala zaradi tega zadeva bolj čednostna. Takšna besedila navadno niso bila objavljena, milost so našla kvečjemu nekatera, ki sramežljivo namigujejo na spolnost. Neobjavljena pa najraje opevajo prav užitke, ki sladijo ohranjevanje človeške vrste, in tiste, ki spremljajo dejavnosti človeškega telesa; te veljajo za grde, a so nujne za njegov obstoj. Od tod opevanje človeškega blata (dreka, sranja), vetrov (prdenja), popivanja, požeruštva (žretja) in povračanja ali bljuvanja (kozlanja), se pravi vrste fizioloških funkcij, ki jih je mogoče stlačiti pod pojma (pretirana) poraba in izločanje; krona vsega je seveda spolnost. Spolni odnos je namreč podobna komunikacija organizma s svetom: gre za použivanje tujega (drugega) organizma in za izločanje. Dokler literaturo zanima samo užitek, ki izvira iz teh aktov, nastaja čista pornografija, ta pa sodi v trivialno literaturo, pravzaprav v njene žanre, torej v skupine besedil, ki so oblikovane po določenih zakonitostih. Strogi moralizem jih -- razumljivo -- zavrača in celo preganja (prim. študijo Petra Lovšina o pornografiji pod različnimi naslovi v študentski Tribuni 1986/ 87, št. 9--13).

Glede na stopnjo bralčeve izobraženosti razlikujemo med dvema tipoma pornografije. Široke ljudske množice se najraje naslajajo z besedili, kakršna poznamo iz antologije Klinček lesnikov (1981), v novejšem času s fotokopiranimi seksualno šaljivimi zgodbami za sindikalno rabo, posterji, spolnimi šalami in dolgimi, toda oblikovno revnimi verzifikacijami, kakršna je Sosedova vdova, ki je nastala že pred drugo svetovno vojno. Cvet te produkcije je trafikarska serija Omama (Pavlihova posebna izdaja), ki si je poskušala v začetku utreti pot med bralce s prirejenimi prevodi tujih daljših pripovednih besedil, v katerih ni manjkalo duhovitega norčevanja iz sočasnih slovenskih družbenih razmer. Uredništvo se je trudilo, da bi pritegnilo k pisanju tudi domače avtorje; pozneje pa je spremenilo koncept in se odločilo za krajša besedila in druge bralne zanimivosti. Na zbirko je vrgel čudno luč snopič z naslovom Dozorevanje v moža (št. 4, Ljubljana 1988), ki je -- ne da bi bilo to navedeno -- slovenska predelava Apollinairjevih Podvigov mladega Donjuana; te je v celoti in dovolj sočno prevedel že Branko Madžarevič v zbirki Dotik (pod naslovom Enajst tisoč batin, Ljubljana 1987). Podpiranje domače pornografske ustvarjalnosti je skoraj nuja, kajti tuje pornografske revije so vedno dražje, trgovine s seksualnim blagom so se sicer naselile tudi pri nas, a v redkem številu in ljudstvo je še vedno malce preveč svetohlinsko, da bi brez ženiranja hitelo vanje, in vsak Slovenec žal še nima možnosti za veselje ob svojem pornografskem videu ali za obisk ljubljanskega kinematografa Sloga, ki je s svojim sproščenim programom zaslovel konec osemdesetih let našega stoletja daleč čez deželne meje, da ne govorimo o žalostnem dejstvu, kako redki so idealni zaresni ljubezenski partnerji ali partnerke. V oči bije dejstvo, da slovenske založbe vedno bolj tarnajo nad svojimi finančnimi zagatami, toda najbrž njihove težave le niso tako velike, saj ni nobena pripravljena organizirati uspešne množične pornografske serije, ki bi jo spravila na zeleno vejo. Pač pa so se opogumili v Mariboru in izdali ob slovenskem kulturnem prazniku 8.februarju 1989 posebno, 5. številko revije Vroči kaj z izborom slovenskih zabeljenih pesniških in pripovednih besedil pod geslom "Seks od Prešerna do danes!" Konec oktobra 1989 smo dočakali promocijo slovenske izdaje "največjega barvnega sex magazina na svetu" Private, ki ga je izdajalo časopisno podjetje Delo do leta 1991, ko je država odmerila tolikšen prometni davek, da se izdajanje ni več splačalo.

Starejših slovenskih pornografskih besedil se je ohranilo zelo malo, veljala so za "umazana"; imenovali so jih tudi "okrogla", "klafarska", "kvantarska", "kosmata", "svinjska" in podobno. Širila so se v ustni obliki in s prepisovanjem (od tod sorazmerno precej različic).

Enako redka kot zgornja, recimo množična, je tudi druga skupina pornografskih besedil, ki so namenjena elitnemu sprejemniku. Izdelovali so jih znani, v javnosti resni literati, in se v ožjih krogih ob njih tudi sami zabavali. Del literarne vede, ki se ukvarja s trivialno literaturo, jih pozna pod zbirnim izrazom paraliteratura; tudi takšna besedila so že postala -- zlasti v Zahodni Evropi in ZDA -- legitimen predmet raziskovanj.

Bukve jiz Kranja
Polne drekanja:
šNa pol nezdeliga,
Sledni ma celiga!
šNikar nezdeli ga
Pusti mu celiga!

(V. Vodnik, Zbrano delo, Ljubljana 1988, str. 113; različici v Kastelčevi zapuščini, NUK, Ms 470, št. 14 in v Levstikovem ZD VII, Ljubljana 1958, str. 197)

Slovence pa od nekdaj najbolj vznemirja tovrstna poezija Franceta Prešerna (1800--1849), toda kaj ko so jo čistuni skoraj vso uničili, prešernoslovci pa so o njej najraje mencoritili, namesto da bi prišli s pravo barvo na dan. O njenem obstoju vztrajno zatrjuje ljudski glas, ki so mu radi prisluhnili že Prešernovi sodobniki in si zapisovali mojstrove "okrogle" verze, seveda za svoje zasebne užitke. Večino tako ohranjenih drobcev je brez slehernega sprenevedanja prvi priobčil in na kratko komentiral šele V. S. ( = Črtomir Zorec) v razvpiti "Erotični" številki revije Problemi (1972, št. 111--112, str. 179; mimogrede: razburjenja ob številki niso povzročila erotična besedila, temveč odgovori Dušana Pirjevca in drugih sodelavcev revije Josipu Vidmarju, ki jih takratno režimsko uredništvo časnika Delo ni hotelo objaviti, čeprav je dopuščalo, da je omenjeni tovariš po mili volji grmel proti "problemovcem" s svoje sobotne prižnice, imenovane K našemu trenutku; ščuvanje k obračunu z revijo Problemi je sodilo v takratno pokavčičevsko politiko, ki je hotela obračunati tudi z "liberalizmom" v kulturi). Zaslužni prešernoslovec Črtomir Zorec (1907--1991) je takole pojasnil vznemirljive mojstrove verze:

"Zelo verjetno je bila v Prešernovih časih navada pisati priložnostne zbadljivke, sramotilke in celo paskvile na lističe, jih izročati prizadetim v roke ali pa jih trositi po ulicah in krčmah. Zanesljiva tradicija trdi, da se je tudi Prešeren rad ukvarjal s takšnimi stihi. Tako je npr. izpričano, da je po neki gledališki predstavi, ki se je je bil udeležil tudi njegov nekdanji sošolec, poznejši škof Slomšek, stisnil možu v roke listič z znanim distihom ('Slomšku').

Tomo Zupan je hranil lističe (z verzi, naslovljenimi na 'bohinjsko rožo', natakarico Minco Ulik v gostilni pri 'Stari Pošti')," toda ti niso toliko "popoprani", da bi sodili v našo knjigo. Črtomir Zorec dodaja:

"Gospodarju v gostilni pri 'Stari Pošti' v Kranju je bilo ime Ivan Nepomuk Mayr. Vse kaže, da je pesnik rad posedal v njegovi hiši. Zato si je najbrž smel dovoliti zbadljivko, zakaj je bil vržen v Vltavo spovednik češke kraljice". Ker so bili verzi zapisani po spominu, je najti zabavljico v dveh različicah.

Pesnik naj bi se pošalil tudi z imenom svoje prepesnitve Bürgerjeve balade, o nastanku epigrama na Savico pa navajamo iz predavanj prof. Frana Levca (1846--1916) o slovenskem slovstvu, kakor jih je vestno zapisal kasnejši zgodovinar Simon Rutar (1851--1903) (NUK, Ms 395, str. 174), tole anekdoto: "Preširen je bil se svojima prijateljema Čopom in Kastelcem na Savici. Vsi trije so občudovali prirodno lepoto Savičinega slapa in naposled je rekel Kastelic: 'Na lepo Savico pesem zloži. Uže Vodnika je navdušila, tebe bode še bolj.' V svojej ženijalnosti, ktera je imela za nedolžna ušesa včasi malo ostre robove, hipoma Preširen se štirimi verzi odgovori, kteri pa neso taki, da bi jih lahko zapisovali. Prijatelja, ki sta bila sicer tacega humorja navajena, vendar s tem nesta bila zadovoljna, in obljubiti jima je moral, da spiše resno pesem o Savici."

Prodajalko prest po gostilnah, Tončko Šarabon, pa naj bi Prešeren ovekovečil kar na njenem spovednem listku. Črtomir Zorec ponovi na koncu svojega natisa staro ugotovitev, da "tovrstni lističi s Prešernovim rokopisom ne obstojijo. Lahko pa domnevamo, da so jih po Prešernovi smrti prav z veseljem kurili (Dagarin, kaplan Košir, Katra, Prešernova sestra itd.)". Med prizadevne zbiralce Prešernovega "apokrifnega" gradiva se je vpisal Luka Pintar (1857--1915), ki je leta 1883 poslal Franu Levcu tudi štirivrstičnico o "d'vicah", ki je doslej niso še nikomur "dale". Po ljudskem izročilu naj bi jo Prešeren napisal na vrata Uršulinskega samostana, ko je šel mimo ob pozni uri, vendar se je že informator spraševal kako: "s kredo ali z olovko ali na prilepljen list". Prav izviren Prešeren povsod ni bil, saj Levstik v svojih beležnicah (NUK, Ms. 492, I, str. 37) navaja latinsko predlogo znamenite maksime "Jej, pij in kavsaj":

Ede, bibe, lude,
post mortem nulla voluptae.

Pomanjkanju mojstrovih toliko zaželenih, a žal uničenih pornografskih verzov poskuša ljudstvo odpomoči s tem, da mu pripisuje (brez dokazov in največkrat že na prvi pogled neutemeljeno!) nekatere novejše žgečkljive pesmi (ne)znanih avtorjev ter s parodijami njegove prepesnitve ljudske pesmi Od lepe Vide. Bolj dostojne prenaredbe te Prešernove pesmi so v petdesetih letih dvajsetega stoletja uporabljali nekateri tako imenovani narodnozabavni ansambli kot humoristične vložke med svojimi nastopi po podeželju, podobno počnejo tudi zaključene veseljaške družbe, samo da se zadnjim ni treba ozirati na občutljivost občinstva, zato jim rabijo kot podlage za improvizacije, ki jih stopnjujejo s sočnimi besednimi dodatki in ustreznim spolnim gestikuliranjem v komedijantske prizore, ki sprožajo salve smeha. Z njimi so sprejete tudi sočne parodije znanih narodnozabavnih skladb in popevk, ki poleg ljudskih pesmi navadno sestavljajo repertoar veseljaških družb.

V poglavju Nočni lokali beremo, da so v kavarno Hausbaum (današnji Mignon) v bližini železniške postaje "zahajale celjske vlačuge, ki jim je struktura gostov (z malo sreče) zagotavljala precejšnje možnosti za hiter zaslužek." Ko so občinski možje prosili Zdravniško društvo za strokovno mnenje o (ne)upravičenosti odprtja bordela v Celju, se je to zanj pri priči ogrelo, češ da omogoča takšna ustanova boljši policijski in zdravstveni nadzor počepk, hkrati pa naj bi se zmanjšal obseg "pederastije, onaniranja in samomorov", moškim pa naj se ne bi bilo "treba skrivati po kleteh" in "zakotnih ulicah". Javno hišo je končno odprla Mariborčanka Marija Plevčak decembra 1896 v takratni Gizelini ulici 13 (današnja Ipavčeva ulica) nasproti mestne bolnišnice z dovoljenjem celjskih oblasti na veliko grozo sosedov, ki je kljub razburjenju in pritožbam niso mogli več pregnati. "Ta tako potrebna ustanova" je bila potem oblegana zlasti "ob orožnih vajah in prihodih rekrutov", vanjo pa so zahajali tudi "sinovi najuglednejših meščanov" in si tam "pridobili prve seksualne izkušnje." Včasih pa -- zdravstveni preventivi navkljub -- še kaj drugega. Pritožbe sosedov so se okrepile leta 1912, češ da je zaradi bordela zamrla vsa okoliška gradnja, poleg tega naj bi bila sporna hiša tako nizka, da mimoidoči otroci "vidijo skozi okna vse, kar se dogaja v njej". Mestna bolnišnica pa se je pritoževala nad "hrupom" in poudarjala, da je na oknih bordela "velikokrat opaziti obešeno spodnje perilo, to pa seveda razburja bolnike..." Mestni očetje so bordel res zaprli, vendar predvsem zato, ker ga ni mogla Marija Plevčak zaradi bolehnosti več osebno voditi, hkrati so ugodili prošnji Mariborčanke Jožefe Kupke, da je v isti celjski ulici, toda v hiši številka 20, odprla svojega. Ker je bila nova lokacija nekolikanj bolj odročna, se ni mogel nihče več pretirano moralično hudovati, pa tudi prva svetovna vojna je kmalu naredila svoje. Seveda ne smemo pozabiti, da je bila takratna država modra, zato je morala vsaka javna hiša plačevati davke.

Prostitucije v štajerski prestolnici zgodovinarji še niso utegnili raziskati, izvedeti je mogoče samo, da je bilo leta 1885 v Mariboru kar sedem bordelov, ne pa koliko deklet je v vsakem streglo moški sli. Kljub temu so bili Ljubljančani najbrž bolj prikrajšani, kajti v slovenski metropoli sta bila samo dva, in sicer v Zvonarski ulici 11 in 13. Število svečenic ljubezni (med njimi so bile tudi Slovenke, zato ni trditev o krepostnih domorodkinjah utemeljena!) je nihalo med približno 10 in 15, kar se zdi za takratno Ljubljano sorazmerno malo, saj so se v njej gnetli pohotni domorodci, nezadovoljeni tuji trgovci in prekupčevalci ter potrebni oficirji, ako nam strumnih vojakov iz pešpolkov in regimentov ni posebej v obzir jemati. Kot zatrjuje zapisnik ljubljanskega mestnega sveta iz leta 1905, je bil bordel v Zvonarski ulici 11 boljši od tistega v hiši številka 13. "Pa tudi vse sobe v hiši niso bile enako kvalitetne. Boljše stranke so si očitno lahko privoščile boljše prostitutke v lepih sobah."

Ljubljanska bordela sta bila odprta pred letom 1898 in sta prenehala delovati med prvo svetovno vojno. Še pred njunim odprtjem so mestni očetje povprašali v Celovcu, Mariboru, Gradcu, na Reki in celo v pristaniško izkušenem Hamburgu, kako naj bi se tej zadevi streglo. Potem so izdelali primerne zakone, poskrbeli za policijski in zdravstveni nadzor ter pobiranje ustreznih pristojbin. Tako je dobival policijski stražnik od vsake prostitutke dve kroni za vsako noč. Lastnica je bila Matilda Löwy, ki je leta 1904 sklenila oba oddati v upravljanje. Mestni svet je dobil številne prošnje ljudi, ki niso bili slovenskega rodu, vendar se je odločil, da bo dobil dovoljenje za bordel edini Slovenec, "ki ga mnenje javnosti ni kaj dosti skrbelo". To je bil kamniški vdovec Alojzij Kališ, ki je hišo odkupil od Matilde Löwy in jo oddajal v najem svečenicam ljubezni. Ker je 21. junija 1905 za svoj god v javni hiši (samo?) pogostil policijsko stražo, so ga mestni očetje kaznovali s tem, da so mu "prepotrebno ustanovo" za nekaj časa zaprli. Sicer je hišni red natančno določal vedenje, snago, plačevanje stroškov in pristojbin, način sprejemanja gostov ter razmerje do lastnika hiše, okolice, policije in zdravniške oskrbe. Na goste so morale svečenice ljubezni čakati v eni sobi, stopnice in hodniki so morali biti vedno prosti. Nobena ni smela biti prikrajšana glede števila gostov, te so sprejemale po vrstnem redu, ki so ga začele šteti od 19. ure naprej.

"Ko je prišel gost, ga je sprejela dama, ki je bila po vrstnem redu prva. Imenovala se je dama inšpekcije. Če gostu ni bila všeč, ga je morala odpeljati v čakalno sobo, kjer so čakale vse ostale dame. In tam si je gost lahko izbral zanj najlepšo prostitutko.

Kot vsi bordeli je tudi ljubljanski imel stalne obiskovalce, ki so si po navadi želeli obiskovati vedno eno in isto damo. Taki obiskovalci so inšpekcijski dami povedali ime in priimek zaželene dame, ta jo je potem morala poklicati in v nobenem primeru ni smela zatajiti njene navzočnosti."

Mestni policijski zdravnik je pregledoval prostitutke dvakrat tedensko, o čemer so vodili natančno evidenco. Če so sumili, da je bolna, ali pa so ugotovili spolno bolezen, je morala v bolnišnico. Če se je upirala, je posredovala policija. Če je bila noseča, je morala v sedmem mesecu prenehati opravljati "svojo obrt". "V vsakem lokalu za javne ženske je morala biti na razpolago brizgalnica za maternico, umivalna posoda, čista voda, brisača in skodelica čistega olja."

Seveda so se tudi moralistični Ljubljančani na vse kriplje pritoževali pri mestnih očetih zaradi obeh javnih hiš in se pri tem -- spet! -- sklicevali na nravstveno ogroženost otrok, kot da ne bi že Janez Trdina vedel, kako je z njihovo nedolžnostjo! Zato ni zaslužnemu županu Ivanu Hribarju (1851--1941, samomor ob okupaciji) preostalo drugega, kot da je posebej naročil policiji, naj "na primeren, neočividen način" odvrača smrkavce, da bi se potikali pred javnima hišama, še prej pa si je sam ogledal njuno okolico, da bi se prepričal, ali je iz bližnje šole res mogoče videti vanju. Videl ni nič; o prostituciji pa je menil, naj se raje "godi za zakljenjenimi vrati", "kakor pa po javnih cestah in nasadih". Kajti tudi v Ljubljani niso mogli -- kljub uvedbi nadziranih javnih hiš -- izkoreniniti pocestne -- nekaserirane prostitucije. To so preganjali tudi zato, ker so se posebno z njo širile spolne bolezni, ki se jim ni bilo mogoče izogniti niti v zdravstveno nadziranih javnih hišah. "Krajevno vojaško poveljstvo" je namreč naštevalo v svoji pritožbi primere, ko so se vojaki okužili v Zvonarski 13, neki oficir pa je neutemeljeno "tožil prostitutko Wicki iz Zvonarske 11, da je od nje 5. I. 1906 dobil venerično bolezen".

Namišljeni bordel v Ljubljani, ki naj bi ga bil leta 1895 zamajal potres, je navdihnil režiserja Matjaža Klopčiča, da je naredil v svojem filmu Strah (1974) prav kurbišče za metaforo celotne slovenske družbe. Pri tem mu ni šlo za dokumentarno obnovitev preteklosti, zato lahko stoji hiša razvrata kar v najožjem središču slovenske prestolnice, na Starem trgu, v njej pa teši potrebuježe celo ognjevita zamorka. Umetnost ima vso pravico do fantazije, ko hoče doseči vzvišene cilje svojega plemenitega poslanstva.

Vsi trije našteti historiografski prispevki o prostituciji v Celju in Ljubljani so zgodovinskega pomena za slovensko zgodovinopisje, ki se je raziskovanja teh plati življenja doslej na vse pretege izogibalo. Raje je kot dvorna spletična dobra štiri desetletja ljubeče spremljalo komunistično gospo Revolucijo, ki naj bi iz celotne narodove zgodovine zaslužila največjo in edino pozornost. O njeni vse prej kot čisti naturi se je mogoče brez kazenskih posledic seznanjati šele po uvedbi večstrankarskega političnega sistema v Sloveniji leta 1990.

V Koštiálovem prispevku Slovenski erotični idiotikon(Anthropophyteia V, 1908, str.9--12; VI, 1909, str. 30--32) -- iz katerega smo izpustili nemške prevode ali razlage, odvečne za slovenskega bralca -- so se tuji bralci seznanili s slovenskimi besedami, nujno potrebnimi vsakomur, ki bi želel občevati s slovenskimi domorodkinjami in domorodci:

"A. Izrazi za penis:

1.kúrec, dobesedno: petelinček, piška, piščanec; prim. nemško Hähnchen, Piphahn = penis
2.kuc (Slovenske gorice)
3.cuk (Štajerska)
4.klínec, pravzaprav: "majhen klin", zagozda, zatič
5.jánezek (Kranjska) (pomanjševalnica iz osebnega moškega imena)
6.čépek (Goriška)
7.bíngelj, dobesedno: nekaj, kar viseče niha
8.bíngeljček (Dolenjska), otroško
9.pínkelj, deminutiv pínkeljček (Primorska in Kranjska), pravzaprav: tolkač
10.pic (Slovenske gorice)
11.pícek (prav tam), tudi = petelinček, piška, piščanec
12.pínček (Kras) iz besede pinka ( = vulva)
13.bibíš (severna Istra). Najbrž italijanskega izvora.
14.(p)tíček
15.móda (Plural) prvotno = moda, nato tudi penis (Rezija)
16.jájca " " " " " " " "
17.lúlek (od lúlati = mingere)
18.cérek (od kapljati)
19.čúček ( = psiček)
20.cúcelj (iz cúca = vulva)
21.jóžek, pravzaprav = mali Jože (tudi slepo črevo)
22.klen, pravzaprav tudi vrsta ribe, evfemizem za klinec
23.tretja noga, nóžka = nožica
24.pínčič, narejeno iz pinka = vulva
25.pípek, pravzaprav = pipa pri sodu, tudi zamašek, zatič
26.bódec (Štajerska), pravzaprav = bodica, trn, želo, ost
27.címa (Dolenjska), pravzaprav = poganjek, kal, klica
28.pinka
29.pinkič, pinčič
30.jánez (iz osebnega moškega imena)
31.pépeli (iz nemškega Peperl)
32.patakón (v Bovcu in okolici) (patakon = velik bakren novec, narečno primorsko; SSKJ)
33.buzaránt (pri Trebnjem na Dolenjskem)

Izrazi za erekcijo penisa:

1.me vleče
2.mi stojí
3.kaže póldan
4.ji žvižga

O močni erekciji pravijo v Istri (ker je tod osel najbolj razširjena domača žival): stojí kot klinec od osla. Če se karkoli kljub velikemu trudu ponesreči, se reče: sem se nafúkal. O kakem prebrisanem, "izkušenem" dekletu se reče: nedólžna je kot bréja óvca. Izrazi za "sramno uš": krpélj (Dolenjska), kršélj (Štajerska), kripévec (Vipavska dolina), frcájzelj (Ljubljana).

B. Izrazi za vulvo:

1.cúca (onomatopejsko?)
2.čúčka (Kras)
3.čéšpa, čéšplja; pomisliti je treba na "razpočeno" češpljo
4.kúrica, prvotno = mlada kokoš
5.kúnda (na najbolj skrajnem slovenskem vzhodu) iz lat. cunnus ali srednjevisokonemško kunte?
6.kúndra (enako kot zgoraj)
7.kúca (Notranjska)
8.kúčka (tudi = psica)
9.lúknja, pomeni tudi zapor
10.pízda, tudi = hlačni razporek; preneseno = strahopetec, mevža
11.fínka, prvotno = zadnjica kokoši
12.pínka (varianta finke)
13.píca, prvotno = majhna kokoš; deminutiv pic(i)ka
14.píčka, dobesedno = mlada piška
15.píška (Dolenjska); sicer = zadnjica, tudi mlada kokoš
16.fíga
17.fájfa, to je pipa
18.máčka
19.véha, dobesedno = lesen zamašek za sode
20.kúna (primerjaj lat. cunnus in srednjevisokonemško Künne)
21.žémlja (zaradi očitne podobnosti)
22.númera nič = številka 0 (zaradi oblike)
23.ta spodnja šóba
24.ta pšeníčna (v nasprotju z "ta sirkova = rit)
25.brida
26.neža (iz osebnega ženskega imena)
27.kula
28.fúnja
29.lúna ( = nebesno telo)
30.binkšti, pravzaprav = Binkošti (cerkveni praznik)
31.figónja, izpeljanka iz "figa", ki tudi pomeni vulva
32.fúla. Štev. 22 do 32 so s Tolminske itn.
33.šiška, pravzaprav = "bolezenska tvorba na nekaterih rastlinah, nastala zaradi vboda žuželke, delovanja gliv" (SSKJ)
34.jež, dobesedno = bodičasta gozdna živalica (zaradi bodečih dlak)

C. Rastlinska imena s seksualnega področja

1.pizdogríz (iz pizda = vulva in gristi) = strupena rastlina (Slovenske gorice)
2.pizdomík (iz pizda in mikati; Štajerska)
3.cepétec (dobesedno spolna pohota)
4.móde
5.pópova móda
6.pásja jájca
7.kúcek (dobesedno majhen penis)
8.piškosrba (iz piška = vulva in srbeti)
9.dišéča močnjíca

D. Izrazi za coire:

1.fúkati, pravzaprav = hitro sem in tja voziti, premikati; švigati, šiniti
2.jébati (na Vzhodu). Od tod samostalnika jebač, jebec in priimek Jebačin
3.mígati (Dolenjska), prvotno = delati majhne gibe
4.porívati
5.kúcati (iz kuc)
6.midati se, dobesedno = premikati se sem in tja
7.kávsati, pravzaprav = kljuvati, pikati
8.klínčkati, iz klinec
9.rítkati ( = suvati z zadnjico)
10.natégniti
11.jézditi
12.púmpati
13.pritískati
14.(po)mečkáti
15.gézditi, evfemistična variacija iz jézditi
16.(na)drájsati
17.napólniti
18.zváljati
19.klépati, pravzaprav = kovati, tolči (Primorska)
20.štihati = prekopavati, lopatati (Primorska)
21.jáhati = jezditi (Primorska)
22.pinkati, izpeljanka iz pinka = cunnus (Dolenjska)
23.peteliniti, petelinčiti, petelinčkati (Doljenska)
24.zasaditi ga
25.dajati ga na gorko (prav tako na Dolenjskem)

E. Družinska imena s seksualnega področja

1.Modè = 1.moda, 2. človek z dimeljsko kilo
2.Jebačin iz jebati = coire, torej = coitor
3.Kučič iz kuca = vulva
4.Klinčar iz klinca = penis
5.Fuk, Fuka iz fukati = coire

F. Izrazi za meretrix, lupa:

1.kúrba, kúrva
2.cípa, dobesedno vrsta ptice
3.cúnja, dobesedno krpa, capa
4.drájsnica, iz drájsati = coire
5.prasíca, dobesedno = svinja
6.vlačúga, pravzaprav = tista, ki se klati, potepa
7.cájdra, cafúta, pravzaprav = tista, ki pohajkuje v cunjah (?)
8.drájna (Gorenjska), pravzaprav = razuzdano vedenje
9.conta (Gorenjska)
10.cósa (Slovenske gorice)
11.cúndra (na Goriškem in na Vzhodu), dobesedno = cunja, capa
12.flúndra (Bela krajina)
13.lájdra (na Vzhodu)
14.ponúdi-ga (Koroška)
15.cifa (Kranjska) primerjaj: cipa

Moški, ki je spolno zelo dejaven, se imenuje:
1.kavsón, iz kávsati (Dolenjska)
2.potrkáč, iz trkati (Dolenjska)
3.bučják, bečjak iz bučati se = goniti se, pariti se (Dolenjska)

G. Izrazi za prsi

1.cíza, cízek, cízej, cízla: najprej = sesek, sesec, potem
2.zíza, zízec, zízek cele ženske prsi
3.cúza, cuz, cúzek, dobesedno = sesek, sesec
4.limónčki, pomanjševalnica iz limone
5.hlébčki, dobesedno = pomanjševalnica iz hlebci
6.joške

H. Značilne izpeljanke iz "pizda" ( = vulva)

1.pizdáča, zmerljivka za žensko, dobesedno = oseba z veliko vulvo
2.pízdarka, pizdúrka, pizdočívka (morda zaradi njenega čivkajočega glasu ali zaradi njene boječnosti?) = menišček, gorščnik; sinica mlakarica (vrste ptic)
3.pízdati se, pízditi se, pízd(ol)íniti se = cmeriti se (ker je ženska značilnost)
4.pízdec, pohoten moški (pravzaprav = prijatelj vulve)
5.pízdič, bojazljivec (kot da bi imel namesto penisa vulvo)
6.pizdogríz (dobesedno = grizoč vulvo) = vrsta rastline
7.pizdohlást (pravzaprav = kdor hlasta za vulvo), riba, ki živi v Savi
8.pizdomík (pravzaprav = kdor obira vulvo) = ononis
9.pizdolíz(nik), prilizovalec, lizun; dobesedno: kdor liže vulvo

I. Ljudske primere s pojmovnega področja

penis-vulva-scrotum-anus-coitus
(Vsi so bili zapisani v okolici Semiča v Beli krajini, čeprav so mnogi znani tudi na Dolenjskem)
1. Če se hoče posebno poudariti gladkost kake stvari, se reče: "gladko ko pasja jajca".
2. O kakem pohotnem moškem se navadno reče: "goni (dreví) se kot merjasec".
3. O pohotni ženski ali dekletu se reče: "goni se kot kuzla".
4. Zelo široko hojo se karakterizira takole: "hodi, kot bi bil rezan" = hodi, kot bi bil kastriran.
5. Če se kdo močno drhti -- bodisi od strahu, mraza ali spolne sle -- se reče: "trese se ko pes na kuzli".
6. Vnetemu babjaku veljajo besede: " Visi na babi kot sveti Jurij na konju".
7. Ali pa: " tak je na ženske ko koza na sol" (pri čemer se misli predvsem na lizanje).

Za anketo O spolnih boleznih je Koštiál prispeval naslednje poročilo:

"Slovenska ljudska vera. Vanjo sodi, kar je leta 1575 zapisal Primož Trubar (nanaša se na Kranjsko): "zhes shlise so S. Bashtian inu Rochus, zhes franzhoshe je Ciriacus, zhes sram je Britius, to pomeni: "zavetnika pred kugo sta sv. Boštjan in Rok, proti sifilisu sv. Kirijak, za penis sv. Brictius ". Še sedaj je živa beseda frančože v pomenu "francoska bolezen, sifilis" poleg pridevnika frančožen = sifilitičen v okolici Trebnjega in Mirne na Dolenjskem."

(Anthropophyteia VI, 1909, str. 237)

Pripomniti je treba, da je Koštialov pomen besede "sram" ožji, saj je Trubarju (citat je iz njegovega Katekizma z dvema izlagama, Tübingen 1575, str. 274--275) pomenila ta beseda moške ali ženske spolne organe, v drugih kontekstih pa to, kar večinoma še danes: neprijeten občutek. Svetega Brikcija, ki je danes na Slovenskem skoraj neznan svetnik -- je namreč priprošnjik tudi pri težavah s spolnimi organi -- omenja za Trubarjem kapucin Rogerij Ljubljanski (pravo ime MihaelKrammer, 1667--1728) v svoji zbirki pridit Palmarium empyreum, II. knjiga, stran 468, saj navaja celo njegovo življenjsko pot.

Vendar Koštiál ni bil zaplotniško omejen, saj je bralce osrečeval tudi s prispevki o ustreznem besedju -- in dejanjih -- istrskih Italijank in Italijanov, Furlanov, Avstrijcev, Čehov in celo Albancev, saj je julija 1909 zapisal v Trstu tudi Erotično-skatološki glosar Albancev ali Arnavtov (Škipetarov), kot so mu ga povedali dva uda in ena udinja tega naroda, ki so takrat garali v največjem pristanišču avstro-ogrske monarhije: trgovec, nosač in prostitutka. Največjo pozornost je seveda posvečal slovenskim ljudskim erotičnim pesmim in kratkim pripovedim. Vsem tem je skoraj vedno dodajal vzporedne nemške prevode z opombami, da so lahko tuji bralci, ki so jim bile neznane slovenske nravi, zapopadli, za kaj v teh, pogosto narečnih, besedilih gre. Tolikšno natančnost in širino si je lahko privoščil, ker je bil glavni urednik Friedrich Salomon Krauss očitno privrženec jezikovne avtentičnosti, ne smemo pa prezreti njunega prijateljstva, ki se je potrjevalo tudi v vnetem Koštiálovem delu za publikacijo, še posebno v prevajanju prispevkov drugih sodelavcev.

Koštiálova zbirateljska skrb se ni izogibala niti spolnih rekov in pregovorov:

1.Dvéjeh lešt -- méjhna kenšt = užitek dveh -- majhna umetnost (to pomeni: če imata moški in ženska veselje/slo, ni težko dobro kavsati).
2.Ozgúr je bulj kosmáta ko pa ozdúl (tako se reče ženski z brki).
3.Dedec ga obrača, baba ga pa obrne = Moški ga obrača sem ter tja, toda šele ženska ga zasuka v (pravo) smer.
4.Kdor ne mara za pizdačo, nej vreden pizdice.
5.Pizda jih je več ugonobila, kot jih je v vodi utonilo.
6.Mlada baba skoči po kurec čez visok plot.
7.Dokler imam pizdico, vsak mi pravi: dušica; kadar bom pizdačo 'mela, bom pa le "ta stara Špela".
8.Mlada koza rada sou liže, stara pa še žakelj požre (to pomeni: stare ženske so še bolj potrebne kot mlade).

(Anthropophyteia VIII, 1911, str. 383)

Za anketo Williama Godelücka Liebezauber der Völker je Koštiál prispeval naslednje poročilo o spolnih poživilih in urokih na Slovenskem (Anthropophyteia V, 1908, str. 246):

"Na Kranjskem so nekoč dajala dekleta fantom kot afrodiziak piti vodo, v kateri so skuhale rastlino, imenovano "deveta srajčica". Prav tako so jim dajale rastlino "device Marije lasci (adiantum capillus), vsaj na Gorenjskem, v gorah; zlasti pa nosijo dekleta pri sebi rastlino "cepetec", da bi moške razvnele; zadnjo uporabljajo še dandanes posebno na Spodnjem Štajerskem. Nekoč so ženske metale "veliki koren" (inula) v peč, da bi z njim pridobile oddaljene izvoljene fante in zbudile v njih užitek. V Kobaridu (Primorska) postavi neplodna žena škaf vode na sredo zakonske spalnice in teka ponoči popolnoma naga okrog njega, trdno prepričana, da bo kmalu zanosila. -- Kdor pa se umije okrog srca s takšno vodo, se ne more upirati drugemu spolu in doseže vse. -- Če se vrže nevesti pred poroko ječmenova zrna v čevlje, bo ostal zakon brez otrok toliko let, kolikor zrn je bilo vrženo. (Zapisal leta 1894 v okolici Idrije A. Domicelj)"

Koštiál je posredoval bralcem tudi naslednjo ljudsko duhovitost:

"Starejše dekle je odgovorila na vprašanje, kje je bila rojena: V Hláčni vasi, v Bábji jámi, ali pa: Jaz sem iz Trebúše."

(Anthropophyteia VIII, 1911, str. 348)

Čeprav je iz prispevkov razvidno, da se je publikacija utrjevala, da se je število sodelavcev povečevalo in segalo na različne poldnevnike, so se vzporedno krepili tudi nasprotujoči glasovi, ki so postajali vedno bolj moralistično popadljivi. Nekateri so začeli pisariti takšna užaljena pisma leipziški založbi, kot je primer tole iz leta 1908, ki je priromalo z nemške cesarsko-kraljeve univerze v Pragi:

"Vaš prospekt pornografskega (po nemško svinjarijo vsebujočega) časopisa me navdaja z globoko žalostjo. Gorje našemu nemškemu ljudstvu, če javno mnenje ne more onemogočiti založniku in izdajatelju, da ne bi takšnih stvari tiskala in razširjala kot znanost! Če pri nas nravstvena čud pade tako globoko, potem smo seveda pred Angleži in Američani, da, tudi pred Poljaki, izgubljeni. Naj bo ta tako prisluženi mamon zastrupljen in naj se sprevrže samo v Vašo nesrečo in ogenj, ki bo pekel Vašo vest!

To je nemška želja nekega popolnoma svobodomiselnega moža.

Vdano dr. R. Fick
redni profesor anatomije"

Urednik Anthropophyteie je k dopisu pripomnil, da je dopisnik prebral samo prospekt, ne pa letopisa. "Kakšno razglednico bi šele napisal, ko bi nekoliko od blizu videl vsebino snopiča!" Slovenski bralec se bo še bolj muzal, če bo vedel, da je tudi v nemščini pomen moralistovega priimka enak tistemu slovenskemu pomenu, ki ga dobimo, če zamenjamo v tem priimku samoglasnik "i" z "u".

Najbolj bojeviti moralisti so začeli trkati na vrata sodišč. Aprila 1910 se je v Berlinu začel sodni proces proti več publikacijam leipziške založbe, seveda Anthropophyteia ni bila izvzeta. Sporno naj bi bilo kar 35 mest v različnih besedilih, med drugim o spolnem življenju v stari Grčiji, Babilonu in Aziji, ter vrsta slik in akvarelov. Da bi bil proces neoporečen, so bila sporna besedila prebrana, mnenja o njih so morali izreči strokovnjaki, enako se je zgodilo s spornimi podobami. V nasprotju s pričakovanji so strokovnjaki izrecno poudarili "veliko etnološko vrednost Anthropophyteie in drugih del etnološke vsebine dr. F. S. Kraussa z Dunaja," ki naj bi bila temeljnega po = mena za "južne Slovane". Nazadnje so sklenili, da je Anthropophyteia "znanstveni vir za etnološka in etiološka raziskovanja", torej neoporečna, je poročal tisk. Urednik Krauss pa je v tem smislu priobčil v svojem letopisu VII, 1910 (str. 472--474) naslednje Freudovo pismo:

26.6.10
Dunaj IX. Berggasse 19
Velespoštovani gospod doktor!

Postavili ste mi vprašanje, kakšno znanstveno vrednost bi po mojem mnenju lahko imelo zbiranje erotičnih dovtipov, šal, smešnic in podobnega. Vem, nikakor niste zapadli zmoti, da bi takšno zbiranje opravičevali; Vi samo želite, da Vam izrazim mnenje o uporabnosti, pravzaprav nepogrešljivosti takšnega gradiva s stališča psihologa. Tukaj bi rad poudaril predvsem dva vidika. Erotične šale in šaljivke, ki jih predstavljate zbrane v snopičih Anthropophyteie, so bile vendar samo izvajane in naprej pripovedovane, pripovedovalcem in poslušalcem v užitek. Ni težko uganiti, katere komponente tega tako močno prepletenega spolnega nagona so bile pri tem zadovoljene. Te zgodbice nam neposredno sporočajo, kateri delni nagoni spolnega nagona so pri določeni skupini ljudi posebno pripravni za doseganje užitka, in najlepše potrjujejo sklepe, do katerih so privedle psihoanalitične raziskave nevrotičnih oseb. Dovolite mi, da opozorim na najbolj pomemben primer te vrste. Psihoanaliza nas je prisilila k trditvi, da je zadnji predel ("afterregion") -- navadno in ne samo pri perverznih posameznikih -- središče "erogene" občutljivosti in se vede v marsičem genitalno. Zdravniki in psihologi, ki se jim je govorilo o analni erotiki in iz nje izhajajoči analni naravi, so bili do skrajnosti ogorčeni. Tukaj prihaja Anthropophyteia psihoanalizi na pomoč, tako da kaže, kako se ljudje na splošno s poudarjenim ugodjem posvečajo temu telesnemu predelu, njegovim opravilom in celo produktu te funkcije. Če bi bilo drugače, bi morale vse te zgodbe pri tistih, ki jih poslušajo, zbujati gnus, ali pa bi moralo veljati ljudstvo v celoti za "perverzno" v smislu kake moralizirajoče psychopathia sexualis. Ne bi bilo težko pokazati tudi z drugimi primeri, kako dragoceno je gradivo, ki so ga zbrali avtorji v Anthropophyteii, za seksualnopsihološko spoznavanje. Morda bo njegovo vrednost še povečala okoliščina -- ki ni sama na sebi in zase nobena prednost --, da zbiralci ne vedo ničesar o teoretičnih dognanjih psihoanalize in da zbirajo gradivo brez vodila. Druga psihološka korist bolj splošne narave sledi iz čisto pravih, erotičnih šal in iz šal nasploh. V svoji študiji o šali (1) sem razlagal, da lahko postane razkritje sicer potlačenega nezavednega v človeški duševnosti z določenim prirejanjem vir ugodja, kar velja tudi za tehniko nastajanja šal. Danes imenujemo v psihoanalizi mrežo predstav z njej pripadajočim afektom "kompleks" in smo pripravljeni trditi, da so mnoge najbolj cenjene šale "kompleksne šale" in da delujejo sproščujoče in razveseljujoče zaradi spretnega razkrivanja sicer potlačenih kompleksov. Dokaz tega stavka s primeri bi na tem mestu vodil predaleč, toda za sklep takšne raziskave se sme reči, da so erotične in druge šale, ki krožijo med ljudstvom, izvrstno pomagalo za raziskovanje nezavednega duševnega življenja ljudi, podobno kot sanje, miti in sage, ki jih psihoanaliza že zdaj uporablja. Tako se smemo torej predati upanju, da bo pomen folklore za psiho vedno bolj jasno priznan in da se bodo zveze med raziskovanjem in psihoanalizo kmalu bolj tesno oblikovale. S posebnim spoštovanjem sem, cenjeni gospod doktor,
Vaš vdani Freud

(1) "Šala in njeno razmerje do nezavednega". 1905. -- Za poprej povedano naj se primerja moje "Tri razprave o teoriji seksualnosti", druga izdaja 1910 in spis "Karakter in analna erotika" v zbirki k Nauku o nevrozah, drugo nadaljevanje 1909.

To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco