Miran Hladnik

Financiranje revij s področja humanistike

Ko sem jeseni 1996 kot na sveže določeni nacionalni koordinator za literarne vede dobil v roke poročila MZT o financiranju projektov in periodike, sem iz preglednic ugotovil, da se v letih 1994 in 1995 na področju periodike praviloma ni dogajalo nič pretresljivega: revije so dobile vsako leto nekaj malega več denarja od prejšnjega leta. Izjema so bile večje revije s področja humanistike in družboslovja, ki so se jim zmanjšale subvencije: Pravnik, Sodobna pedagogika, Teorija in praksa, Linguistica, Zgodovinski časopis, največ pa Slavistični reviji. Razlage za zmanjšanje deleža MZT so lahko različne: 1. nered na področju humanističnih publikacij je večji kot drugje in uredništva zato iz malomarnosti niso poskrbela za korektne prijave s potrebnimi podatki, 2. humanistika je kot stroka v krizi in ni zmogla zapolniti predvidenega obsega objav, 3. prišlo je do prenosa finančnega bremena z MZT na druga ministrstva, največ na MK, 4. MZT humanistiki odreka status prave znanosti in ji je zato zmanjšalo subvencije, 5. MZT je začelo uveljavljati kriterije financiranja, ki najbolj prizadanejo humanistiko (mislim na nefinanciranje avtorskih honorarjev). Ker pred sabo nimam poročil in podatkov o življenju in težavah revij in lahko svoje sklepanje opiram le na izkušnje, ki sem jih pred leti pridobil kot tehnični urednik Slavistične revije, je odločanje za katerega od možnih odgovorov pač gola špekulacija. Preverim lahko le možnost pod točko 3, opirajoč se na seznam revij z označenimi deleži podpore po ministrstvih. Primerjal sem med seboj Zgodovinski časopis, Jezik in slovstvo, Slavistično revijo in Primerjalno književnost.

 

MŠŠ

MK

MZT

Skupaj
 

1993

1994

1995

1996

1993

1994

1995

1996

1993

1994

1995

1996

1993

1994

1995

1996

ZČ

500

500

550

750

616

960

1050

1500

3477

4203

4999

4000

4577

5600

6600

6250

JiS

380

600

2200

2200

672

880

880

1000

0

480

439

480

1000

1900

3500

3700

SR

0

0

400

400

504

800

880

1000

2877

3478

2887

2000

3381

4278

4176

3400

PK

0

0

0

0

280

448

490

490

668

807

780

750

950

1250

1250

1250

Financiranje revij med ministrstvi očitno ni bilo usklajeno, ker sicer ne bi prihajalo da takih nihanj, za katere ne najdem sprejemljivega razloga. Za padec subvencij je poskrbelo MZT, medtem ko so druga ministrstva višino subvencij ohranjala ali jo dvigala, najbolj enakomerno pač MK, in s tem blažila radikalne odločitve MZT-ja.

Kako lahko na hitro preračunam višino sredstev, nujno potrebnih za preživetje revije?

Slavistična revija in Jezik in slovstvo, oba objavita približno po 48 avtorskih pol na leto. Recimo, da je slaba polovica objav takih, da njihov avtor nima statusa raziskovalca in torej ni že prek projekta plačan za objavo (tujci, študentje, objave magisterijev in delov doktoratov, univerzitetni učitelji brez projektov -- med slednje sodim tudi sam). Če nočemo izgubiti teh avtorjev in njihovih prispevkov, potem jih je treba plačati, sicer bodo šli kam drugam; odkar so po univerzitetnem Pravilniku o napredovanju vse revije izenačene po številu točk, ki jih prinese objava v njih, bo avtor izbral tisto, ki mu bo ponudila vsaj nekaj avtorskega honorarja. Kalkulacija je potemtakem naslednja:

avtorski honorarji 20 a. p. po 110.000 --- 2.200.000
40 % materialnih stroškov za ostalih 28 a. p. --- 1.232.000
tisk, vezava in ekspedit --- 3.200.000
uredništvo in tehnično uredništvo --- 1.000.000
administracija --- 500.000
skupaj --- 8.100.000

Če je letna naročnina pri nakladi 1000 izvodov 3000 sit, kar je za večinskega študentskega bralca veliko, prinese to 3.000.000 in ostane za subvencioniranje okroglih 5 milionov, vsota, na katero ministrstva ne pristanejo in dajejo le polovico. Posledica je, da revija ne izplačuje avtorskih honorarjev, zaradi tega usiha njena privlačnost, avtorji objavljajo manj, zato je njen obseg vedno manjši, in zaradi manjšega obsega dobiva vedno manj subvencije: pot navzdol je utrta.

Rešitve iz zagate:

1. MZT naj prizna izplačevanje avtorskih honorarjev vsaj tam, kjer avtorji niso prijavljeni raziskovalci, le-tem pa prizna izplačilo 40 % materialnih stroškov.

2. Ministrstva naj po zgornjem pavšalnem izračunu določijo subvencijsko vsoto in jo modificirajo vsako leto samo glede na količino objav in dokazila o znanstveni, kulturni in vzgojno-izobraževalni relevantnosti revije. Kako se s temi sredstvi revija znajde, naj ministrstev ne zanima.

3. Ministrstva naj si razdelijo revije tako, da eno revijo financira samo eno ministrstvo; to poenostavi pregled in administracijo. Ali pa naj, ker finančna dobrodušnost oz. odprtost ministrstev niha in so enkrat na boljšem revije, ki jih financira MZT, drugič pa tiste, ki jih financira MŠŠ, eno samo ministrstvo prevzame financiranje revij.

4. S prehodom strokovnih in znanstvenih publikacij na internet se bo spremenila struktura stroškov, ki jo bodo ministrstva morala anticipirati. Materialnih stroškov tiska bo vedno manj oziroma se bodo manjšale naklade, namesto tehničnega uredništva se bo pojavil strošek za pripravo besedila v spletni obliki, ohraniti bi veljalo stroške avtorskih honorarjev. Ministrstva bi morala prodor strokovnih publikacij v nov medij stimulirati.

5. Citiranost v tujini oz. vključenost v mednarodne citatne indekse je na področju humanistike zelo sporen kriterij vrednotenja revij, ker so indeksi zainteresirani samo za popis ameriške oziroma angleške periodike.

6. Ohraniti velja presojo odmevnosti v domačih medijih in strogost uredniškega recenzijskega postopka.

7. marca 1997.
Creative Commons License To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco